update `public_html` static files

.gitignore

@@ -1,4 +1,2 @@
 public_html/*.html
-partials/*.html
-sitemap.json
-links.json
+public_html/*.html.part

2024-05-02-15-19-37.md

@@ -1,2 +0,0 @@
-# test
-Hello, world.

Makefile

@@ -1,101 +1,38 @@
 SHELL = /bin/sh
 .SUFFIXES:
 
-# collect notes, sorted by time
-notes := $(wildcard $(shell ls -t *.md))
-# functions for pages and parts, takes a list of notes as the only argument
+# functions for pages, and parts, takes a list of sources as the only argument
 getpages = $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(1))
-getparts = $(patsubst %.md,partials/%.html,$(1))
-# collect orphans
-orphans = $(filter-out \
-	  $(call getpages,$(notes)),\
-	  $(wildcard public_html/*.html) $(wildcard public_html/.*.html))
+getparts = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(1))
 
+all: $(call getpages,$(shell pandoc lua pandoc/links.lua --follow index.md))
 .PHONY: all
-all: $(call getpages,$(notes))
-	$(if $(orphans),$(RM) $(orphans))
 
-.PHONY: hidden
-hidden: notes := $(wildcard $(shell ls -t .*.md *.md))
-hidden: all
-
-public_html/%.html: %.md sitemap.json links.json pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5
-	$(eval deps := $(shell jq -r '.["$<"] | unique | join(" ")' links.json))
-	$(if $(deps), $(MAKE) $(call getparts,$(deps)))
+public_html/%.html: %.md
+	$(eval links := $(shell pandoc lua pandoc/links.lua $<))
+	$(if $(links),$(MAKE) $(call getparts,$(links)))
 	pandoc \
 		--data-dir pandoc \
 		--defaults bavbavhaus.net.yaml \
 		--template bavbavhaus.net.html5 \
-		--metadata url=$< \
-		--lua-filter insert_sitemap.lua \
-		--lua-filter insert_links.lua \
-		--lua-filter update_internal_targets.lua \
+		--metadata url=$*.html \
+		$(patsubst %,--metadata links=%,$(filter-out $<,$^)) \
 		--output $@ \
 		$<
 
-# preserve `partials/%.html` intermediate files
-.PRECIOUS: partials/%.html
-partials/%.html: %.md pandoc/templates/bavbavhaus.net.inline.html5 | partials
+public_html/%.html.part: %.md
 	pandoc \
 		--data-dir pandoc \
 		--defaults bavbavhaus.net.yaml \
 		--template bavbavhaus.net.inline.html5 \
-		--id-prefix $< \
-		--metadata url=$< \
-		--lua-filter update_internal_targets.lua \
+		--id-prefix $* \
+		--metadata url=$*.html \
 		--output $@ \
 		$<
 
-# create `partials` directory if it doesn't exist
-partials:
-	test -d $@ || mkdir $@
-
-# generate `sitemap.json`
-sitemap.json: FORCE
-	pandoc lua pandoc/sitemap.lua $@ $(notes)
-
-# generate `links.json`
-links.json: FORCE
-	pandoc lua pandoc/links.lua $@ $(notes)
-
-FORCE: ;
 
 # clean all targets
 .PHONY: clean
 clean:
-	$(RM) $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(notes))
-	$(RM) sitemap.json links.json
-	$(RM) -r partials
-
-# # dest
-# .PHONY: dest
-# dest:
-# 	test -d "dest" || mkdir "dest"
-# 
-# # docx
-# dest/%.docx: notes/%.md\
-# 	     pandoc/defaults/docx.yaml\
-# 	     pandoc/reference-sl.docx\
-# 	     pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-# 	     pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
-# 	     pandoc/filters/delink.lua\
-# 	     | dest
-# 	pandoc --data-dir=pandoc -ddocx -o $@ $<
-# 
-# # pdf
-# dest/%.pdf: notes/%.md\
-# 	    pandoc/defaults/pdf.yaml\
-# 	    pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-# 	    | dest
-# 	pandoc --data-dir=pandoc -dpdf -o $@ $<
-# 
-# # presentation
-# dest/%.s5.html: notes/%.md\
-# 		pandoc/defaults/s5.yaml\
-# 		pandoc/templates/default.s5\
-# 		pandoc/s5/default/pretty.css\
-# 		pandoc/s5/default/framing.css\
-# 		pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
-# 	        pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
-# 		| dest
-# 	pandoc --data-dir=pandoc -ds5 -o $@ $<
+	$(RM) public_html/*.html.part
+	$(RM) public_html/*.html

README.md

@@ -1,14 +1,13 @@
 Repozitorij z zapiski in skriptami za pretvarjanje zapiskov v različne formate.
 
 Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v
-[`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc` in nekaj malega `jq`.
-Gl. tudi [`pandoc/sitemap.lua`](pandoc/sitemap.lua) za skript, ki generira
-seznam strani in [`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče
-povezave med stranmi. Gl. tudi filtre v [`pandoc/filters`](pandoc/filters).
+[`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc`. Gl. tudi
+[`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče interne povezave. Gl.
+tudi filtre v [`pandoc/filters`](pandoc/filters).
 
 Navodila za uporabo:
 
 ```sh
-sudo apt install pandoc jq # namestitev potrebščin (debian)
+sudo apt install pandoc # namestitev potrebščin (debian)
 make
 ```

delitev_cutnega.md

@@ -0,0 +1,32 @@
+---
+title: "Delitev čutnega"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
+...
+
+
+
+Kako Ranciere poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
+arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
+političnofilozofskega preverjanja enakosti.
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: ranciere2015aisthesis
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti"
+  title-short: "Aisthesis"
+  translator:
+  - family: Dular
+    given: Sonja
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Maska
+  issued: 2015
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...

digresija_o_produktivnem_delu.md

@@ -38,9 +38,9 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
 > kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
 > bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
-> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
-> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
+> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
+> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
+> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
 > prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
 > življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
 > kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi

fragmenti_o_strojih.md

@@ -0,0 +1,104 @@
+---
+title: "Fragment o strojih"
+...
+
+> Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting
+> mules etc. So produkti človeške industrije; naravni material, preobražen v
+> organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. *So s
+> človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov*; upredmetena moč znanja.
+> Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje,
+> knowledge, postalo *neposredna produktivna sila*, tako da so sami pogoji
+> družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intelecta ter so
+> po njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene
+> produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene
+> prakse; realnega življenjskega procesa.
+>
+> *Razvoj capital fixe je še po neki drugi strani kazalec stopnje razvoja
+> bogastva nasploh ali razvoja kapitala.* Predmet produkcije, usmerjene
+> neposredno k uporabni vrednosti in prav tako neposredno k menjalni vrednosti,
+> je produkt sam, ki je namenjen konsumpciji. Del produkcije, ki je usmerjen k
+> produkciji capital fixe, ne producira neposrednih predmetov za užitek niti
+> neposrednih menjalnih vrednosti; vsaj ne menjalnih vrednosti, ki jih je mogoče
+> neposredno realizirati. *Že dosežena stopnja produktivnosti -- to, da del
+> produkcijskega časa zadošča za neposredno produkcijo -- je torej vzrok temu,
+> da se čedalje večji [del] uporablja za produkcijo produkcijskih sredstev.* K
+> temu sodi, da lahko družba počaka; da lahko velik del že ustvarjenega bogastva
+> odtegne tako neposrednemu užitku kakor tudi produkciji, namenjeni neposrednemu
+> užitku, zato, da bi ta del uporabila za delo, ki *ni neposredno produktivno*
+> (ravno v materialnem produkcijskem procesu samem). To zahteva visoko raven že
+> dosežene produktivnosti in relativen prebitek, in sicer takšno raven, [ki je]
+> neposredno sorazmerna s preobrazbo capital circulant v capital fixe. Kako je
+> *velikost relativnega surplusnega dela odvisna od produktivnosti nujnega
+> dela*, tako [je] *velikost delovnega časa, uporabljenega v produkciji capital
+> fixe* -- živega kakor tudi upredmetenega -- [odvisna] od *produktivnosti
+> delovnega časa, namenjenega neposredni produkciji produktov*. Pogoj za to sta
+> *surplusno prebivalstvo* (s tega stališča) kakor tudi *surplusna produkcija*.
+> To se pravi, rezultat časa, uporabljenega za neposredno produkcijo, mora biti
+> relativno prevelik glede na neposredno potrebo po njem v reprodukciji
+> kapitala, uporabljenega v tej industrijski panogi. *Čim manj fiksni kapital*
+> neposredno prinaša sadove, čim manj posega v *neposredni produkcijski proces*,
+> večja morata biti relativno *surplusno prebivalstvo* in *surplusna
+> produkcija*; torej ga je več za gradnjo železnic, kanalov, vodovodnih
+> napeljav, telegrafov etc. kakor za mašinerijo, neposredno dejavno v
+> neposrednem produkcijskem procesu. Zato -- k čemur se bomo vrnili pozneje -- v
+> nenehni nadprodukciji ali podprodukciji moderne industrije -- nenehna nihanja
+> in krči zaradi nesorazmerja, v katerem se preobrazi zdaj premalo, zdaj preveč
+> capital circulant v capital fixe. [@marx1985kritika, 506-507]
+
+> Kakor z razvojem velike industrije baza, na kateri temelji prilaščanje tujega
+> delovnega časa, ne tvori ali ne ustvarja več bogastva, tako neha s tem
+> razvojem tudi *neposredno delo* biti takšna baza produkcije, kolikor se po eni
+> strani spreminja v bolj nadzorno in regulirajočo dejavnost; nato pa tudi zato,
+> ker produkt neha biti produkt oposameznjenega neposrednega dela, pač pa se,
+> ravno narobe, *kombinacija* družbene dejavnosti prikazuje kot producent. "Brž
+> ko se razvije delitev dela, je skoraj vsako delo posameznega individua del of
+> a whole, *having no value or utility of itself. There is nothing on which the
+> labourer can seize: this is my produce, this I will keep to myself.*" (*Labour
+> defended*, 1, 2, XI.) V neposredni menjavi se oposameznjeno neposredno delo
+> prikazuje kot realizirano v nekem posebnem produktu ali v delu produkta in
+> njegov skupnostni družbeni značaj -- njegov značaj upredmetenega občega dela
+> in zadovoljitve obče potrebe -- je postavljen zgolj z menjavo. Nasprotno pa je
+> v produkcijskem procesu velike industrije po eni strani za produktivno silo
+> delovnega sredstva, razvitega v avtomatičen proces, podvrženje naravnih sil
+> družbenemu razumu predpostavka, *hkrati pa je po drugi strani delo posameznika
+> v svojem neposrednem bivanju postavljeno kot odpravljeno posamezno delo, tj.
+> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
+> [@marx1985kritika, 508-509]
+
+
+> Če bi stroj trajal večno, če bi ne bil sam iz minljivega materiala, ki ga je
+> treba reproducirati (povsem abstrahiramo od iznajdbe bolj izpopolnjenih
+> strojev, ki bi mu odvzeli značaj stroja), če bi bil perpetuum mobile, bi
+> najpopolneje ustrezal svojemu pojmu. Njegove vrednosti ne bi bilo treba
+> nadomeščati, ker bi trajno obstajala v neuničljivi materialnosti. Ker se
+> capital fixe uporablja samo, kolikor je kot vrednost manjši, kakor je kot
+> postavljalec vrednosti, bi surplusna vrednost, realizirana v capital
+> circulant, čeprav ta sam ne bi nikdar stopil v cirkulacijo kot vrednost,
+> vendarle kmalu nadomestila avances, tako da bi sam deloval kot postavljalec
+> vrednosti, potem ko bi bili njegovi stroški za kapitalista, prav tako kot
+> [stroški] surplusnega dela, = 0. Deloval bi naprej kot produktivna sila dela
+> in bil obenem denar v 3\. pomenu, konstantna zase bivajoča vrednost.
+> [@marx1985kritika, 553]
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: marx1985kritika
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
+  container-title: "Temeljna izdaja"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  volume: "I/8"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Marksistični center CK ZKS
+  issued: 1985
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl,en
+...

index.md

@@ -1,3 +1,22 @@
+---
+title: "bavbavhaus.net"
+...
+
+> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
+> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
+> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
+> projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za
+> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
+> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
+
+*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
+nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
+enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
+dela](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md),
+[tehnologije](teorije_tehnologije.md) in [kapitalističnega
+razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
+
+---
 lang: sl
 references:
 - type: article-journal
@@ -13,4 +32,4 @@ references:
   page: 31-79
   language: it
 # vim: spelllang=sl,it
----
+...

intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md

@@ -1986,7 +1986,6 @@ generale]. Jasno pa je, da se s kapitalističnim razvojem spreminja značaj
 :::
 
 ::: horizontal
-
 > Rittel piše[^22], da "vrednostnih sistemov ni mogoče več šteti za dolgoročno
 > stabilne. To, kar si lahko želimo, je odvisno od tega kaj lahko omogočimo in
 > to kar lahko omogočimo je odvisno od tega kaj si želimo. Cilji in funkcije
@@ -2014,14 +2013,13 @@ generale]. Jasno pa je, da se s kapitalističnim razvojem spreminja značaj
 > domanda cui un livello avanzato di programmazione deve rispondere è: "quali
 > sistemi di valori sono in generale coerenti e garantiscono possibilità di
 > adattamento e quindi di sopravvivenza"?
-
 :::
 
 [^22]: Horst Rittel, *Ueberlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
-Bedeutung der Entscbeidungstheorien*, relazione dello Studiengruppe für
-Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku v uredništvu H.
-Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München, Oldenbourg Verlag,
-1966, pp. 110--129.
+    Bedeutung der Entscheidungstheorien*, relazione dello Studiengruppe für
+    Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku v uredništvu H.
+    Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München, Oldenbourg Verlag,
+    1966, pp. 110--129.
 
 [^23]: Prav tam.
 

metoda_enakosti.md

@@ -0,0 +1,88 @@
+---
+title: "Metoda enakosti"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Rancièrjevih političnofilozofskih konceptov.
+...
+
+## *Nerazumevanje*
+
+*politična filozofija*
+
+: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
+
+
+Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
+načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
+da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
+pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
+
+
+## "Je čas emancipacije minil?"
+
+Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
+zastavi kot 
+Rancière izpostavi teološkos
+
+> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
+> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
+> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
+> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
+> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
+> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
+> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
+> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
+> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
+> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
+> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
+> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
+> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
+
+Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
+red. 
+
+
+> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
+> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
+> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
+> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
+> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
+
+Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
+
+Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
+oziroma marksistični determinizem. 
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: ranciere2005nerazumevanje
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Nerazumevanje"
+  translator:
+  - family: Šumič-Riha
+    given: Jelica
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
+  issued: 2005
+  language: sl
+- type: article-journal
+  id: ranciere2012je
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Je čas emancipacije minil?"
+  translator:
+  - family: Benčin
+    given: Rok
+  container-title: "Filozofski vestnik"
+  volume: XXXIII
+  issue: 1
+  issued: 2012
+  page: 133-145
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...

neusmerjeno_pisanje.md

@@ -1,32 +1,119 @@
 ---
 title: "Neusmerjeno pisanje"
+abstract: |
+  Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču.
 ...
 
+## Eno izhodišče: pisava/koda
+
+> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20\. stoletja naprej je
+> hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev. Zmožnost koncentracije
+> na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi,
+> značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več
+> vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti. [@krasovec2021tujost, 136]
+
+> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem
+> stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še
+> neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne
+> miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]
+
+> [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je
+> v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna
+> kot pa linearna. Za "dešifriranje" novomedijskih sporočil je pomembna zmožnost
+> hkratnega sledenja večjemu številu sporočil in povezovanja med njimi, medtem
+> ko je bila najpomembnejša kognitivna funkcija zgodovinske zavesti to, kar
+> filozofija obravnava kot izpeljevanje, kot zmožnost produkcije linearnega
+> vzročno-posledičnega sosledja vzrokov in učinkov ali premis in sklepov ali
+> razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način
+> poglobljenega razumevanja.
+
+## Drugo izhodišče: "sanjski datotečni format"
+
+Glavno izhodišče je prispevek T. H. Nelsona "Complex information processing" iz
+leta 1965. [@nelson1965complex] Kljub neposredni tehničnosti Nelsonove
+spekulacije in predloga ter iz tega skoraj nujno izhajajoči tehnični
+zastarelosti nekaterih izpostavljenih problemov, prispevek ostaja aktualen
+zaradi svojega enostavnega vprašanja: *kakšne so (nove) možnosti uporabe
+osebnega računalnika*.
+
+Natančneje se sprašuje o vrsti datotečnih struktur, ki so primerne za osebno
+(kreativno) rabo, onkraj ustaljenih vrst za poslovno in znanstveno obdelavo
+podatkov. Omogočati bi morale, pravi, "zapletene in občutljive razporeditve,
+popolno spremenljivost, neopredeljene alternative in temeljito interno
+dokumentacijo". Zaradi številnih možnih primerov uporabe mora predlagana
+datotečna struktura biti preprost sistem gradnikov, ki je usmerjen k uporabniku
+in namenjena splošni (nedoločeni) uporabi. [@nelson1965complex, 84] Tako
+opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
+
 ::: horizontal
 
+> Namen [tega dela] je bil ustvariti tehnike za ravnanje z osebnimi datotečnimi
+> sistemi in rokopisi v nastajanju. Ti dve rabi sta tesno povezani in se močno
+> ne razlikujeta. [...] Pogosto se osebne datoteke dejansko razvijejo v rokopise
+> in zbiranje zapiskov *postane* pisanje besedila brez ostrega preloma.
+>
 > Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
 > kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
 > registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
 > kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
-> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
-> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
-> želel na 
+> *sanjsko* datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
+> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse, kar bi si
+> želel, na prav tako zapleten način, kot bi si želel, ter bi rokoval z zapiski
+> in rokopisi na tako prefinjene in zapletene načine, kot bi si želel.
+> [@nelson1965complex, 85]
 
+> [This work's] purpose was to create techniques for handling personal file
+> systems and manuscripts in progress. These two purposes are closely related
+> and not sharply distinct. [...] Indeed, often personal files shade into
+> manuscripts, and the assembly of textual notes *becomes* the writing of text
+> without a sharp break.
+>
 > I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
 > file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
 > graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
 > intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
-> eventually program) the dream file: the file system that would have every
+> eventually program) the *dream* file: the file system that would have every
 > feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
 > he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
-> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
-> [@nelson1965complex, 85].
+> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled.
 
 :::
 
+## Izpeljava
+
+1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
+   *povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
+   je urejen niz zapisov. Povezava pa je povezava med dvema zapisoma iz
+   različnih seznamov. V našem primeru gre za sploščitev zapisov in seznamov,
+   kar obrne tudi funkcioniranje povezav znotraj sistema: zapisi se povezujejo z
+   drugimi zapisi, ampak ti niso urejeni v sezname; ob prikazu posameznega
+   zapisa se nanizajo tudi vsi povezani zapisi, kar pomeni, da povezave zapisa
+   do drugih zapisov tvorijo seznam. To sploščitev lahko razumemo kot
+   funkcionalno okrnitev *ELF*. Kar je v našem primeru zapis, bi pri *ELF*
+   lahko veljalo za seznam zapisov (npr. odstavkov ...). Pri *ELF* bi
+   posamezne odstavke lahko povezovali s posameznimi odstavki v drugih
+   seznamih (odstavkov).
+
+2. *Kontekstualne povezave*.
+
+
+2. *Ikonoklazem*.
+
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
+- type: book
+  id: krasovec2021tujost
+  author:
+  - family: Krašovec
+    given: Primož
+  title: "Tujost kapitala"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2021
+  language: sl
 - type: paper-conference
   id: nelson1965complex
   author:
@@ -39,4 +126,15 @@ references:
   issued: 1965
   page: 84-100
   language: en
+- type: article-magazine
+  id: bush1945aswe
+  author:
+  - family: Bush
+    given: Vannevar
+  title: "As we may think"
+  container-title: "The Atlantic"
+  issued: 1945-07-01
+  page: 101-108
+  language: en
+# vim: spelllang=sl,en
 ...

organizacija_pesimizma.md

@@ -14,6 +14,10 @@ interes arh. kot družbene skupine.
 
 Obstaja tendenca "prevajanja" tem  
 
+[kaj dela ranciere]
+
+[ranciere opredeli naš čas kot intelektualno protirevolucijo, potrebujemo
+znanost protirevolucij]
 
 Ljudje ponavadi ločujejo arhitekturne zanimivosti in politične zanimivosti. V
 skladu s to delitivijo bi Amadea Bordigo arhitektom lahko predstavili kot

pandoc/defaults/bavbavhaus.net.yaml

@@ -1,8 +1,11 @@
 ---
+from: markdown
 toc: true
 citeproc: true
 csl: chicago-fullnote-sl
 filters:
   - localize-quotes.lua
   - update_internal_targets.lua
+  - insert_links.lua
+to: html
 ...

pandoc/filters/insert_links.lua

@@ -1,6 +1,4 @@
-local l = require("pandoc.logging")
-local json = pandoc.json
-local MetaMap = pandoc.MetaMap
+-- local l = require("pandoc.logging")
 local MetaList = pandoc.MetaList
 local RawBlock = pandoc.RawBlock
 
@@ -9,30 +7,18 @@ os.setlocale("C")
 
 return {
   { Meta = function (meta)
-    local input_filepath = PANDOC_STATE["input_files"][1]
-    local links_filepath = meta["links-file"] or "links.json"
-    local partials_dirpath = meta["partials-dir"] or "partials"
-    local f = assert(io.open(links_filepath), "\n" ..
-      "[ERROR] could not open " .. links_filepath)
-    local links = json.decode(f:read("a"))
-    f:close()
-    if not links[input_filepath] then return end
-    local prevlinks_meta = MetaList({})
-    local nextlinks_meta = MetaList({})
-    local links_meta = prevlinks_meta
-    for _,filepath in ipairs(links[input_filepath]) do
-      if filepath == json.null then 
-        links_meta = nextlinks_meta
-        goto continue
-      end
-      local partial_filepath = filepath:gsub("^(.+)%.md$", partials_dirpath .. "/%1.html")
-      local f = assert(io.open(partial_filepath), "\n" ..
-        "[ERROR] could not open " .. partial_filepath)
-      links_meta:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
-      ::continue::
+    if not meta["links"] then return end
+    if type(meta["links"]) == "string" then
+      meta["links"] = { meta["links"] }
     end
-    meta["prevlinks"] = prevlinks_meta
-    meta["nextlinks"] = nextlinks_meta
+    local links = MetaList({})
+    for _,fp in ipairs(meta["links"]) do
+      local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
+        "[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
+      links:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
+      f:close()
+    end
+    meta["links"] = links
     return meta
   end }
 }

pandoc/filters/update_internal_targets.lua

@@ -4,25 +4,9 @@ local json = pandoc.json
 SCRIPT_NAME = "update_internal_targets.lua"
 os.setlocale("C")
 
-TARGET_PATTERN = { "^(.+)%.md$", "%1.html#start" }
-
-local function file_exists(filepath)
-  local f = io.open(filepath)
-  if f ~= nil then
-    f:close()
-    return true
-  else
-    return false
-  end
-end
+TARGET_PATTERN = { "^(.+)%.md", "%1.html" }
 
 return {
-  { Meta = function (meta)
-    if meta["url"] then
-      meta["url"] = meta["url"]:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))
-    end
-    return meta
-  end },
   { Link = function (link)
     if link.target:find(TARGET_PATTERN[1]) then
       link.target = link.target:gsub(table.unpack(TARGET_PATTERN))

pandoc/links.lua

@@ -1,42 +1,31 @@
 -- local l = require("pandoc.logging")
-local read, json = pandoc.read, pandoc.json
+local read = pandoc.read
 
-assert(#arg > 1, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua links.lua <destination file> <input file>...")
-local destination_filepath
-local input_filepaths = {}
-local input_filepaths_keys = {}
-for _, option in ipairs(arg) do
-  if destination_filepath == nil then
-    destination_filepath = option
-  else
-    table.insert(input_filepaths, option)
-    input_filepaths_keys[option] = { json.null }
-  end
+assert(#arg > 0, "\n" ..
+  "[ERROR] usage: pandoc lua links.lua [--follow] <file>...")
+
+local should_follow = arg[1] == "--follow" and true or false
+
+local function file_exists (fp)
+  local f = io.open(fp)
+  if f ~= nil then f:close() return true else return false end
 end
 
-for _,filepath in ipairs(input_filepaths) do
-  local f = assert(io.open(filepath), "\n" ..
-      "[ERROR] could not open " .. filepath)
+local visited = {}
+local function find_links (fp)
+  local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
+    "[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
   local data = f:read("a")
   f:close()
-  local visited_map = {}
-  read(data):walk({
-    Link = function (link)
-      if not input_filepaths_keys[link.target] then return end
-      if visited_map[link.target] then return end
-      table.insert(input_filepaths_keys[filepath], link.target)
-      table.insert(input_filepaths_keys[link.target], 1, filepath)
-      visited_map[link.target] = true
-    end
-  })
+  read(data):walk({ Link = function (link)
+    if not file_exists(link.target) then return end
+    if visited[link.target] then return end
+    visited[link.target] = true
+    io.write(link.target .. "\n")
+    if should_follow then find_links(link.target) end
+  end })
 end
 
-local data = json.encode(input_filepaths_keys)
-local f = io.open(destination_filepath)
-if f == nil or f:read("a") ~= data then
-  local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
-  f:write(data)
-  f:close()
+for i = should_follow and 2 or 1, #arg do
+  find_links(arg[i])
 end

pandoc/sitemap.lua

@@ -1,23 +0,0 @@
--- local l = require("pandoc.logging")
-local json = pandoc.json
-
-assert(#arg > 1, "\n" ..
-  "[ERROR] usage: pandoc lua sitemap.lua <destination file> <input file>...")
-local destination_filepath
-local input_filepaths = {}
-for _, option in ipairs(arg) do
-  if destination_filepath == nil then
-    destination_filepath = option
-  else
-    table.insert(input_filepaths, option)
-  end
-end
-
-local data = json.encode(input_filepaths)
-local f = io.open(destination_filepath)
-if f == nil or f:read("a") ~= data then
-  local f = assert(io.open(destination_filepath, "w"), "\n" ..
-    "[ERROR] could not open " .. destination_filepath .. " for writing")
-  f:write(data)
-  f:close()
-end

pandoc/templates/bavbavhaus.net.html5

@@ -3,7 +3,7 @@
   xmlns="http://www.w3.org/1999/xhtml"
   lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
   xml:lang="$if(lang)$$lang$$else$sl$endif$"
-  $if(dir)$ dir="$dir$"$endif$>
+  $if(dir)$dir="$dir$"$endif$>
 <head>
   <meta charset="utf-8" />
   <meta name="generator" content="pandoc" />
@@ -17,33 +17,33 @@ $endif$
 	<link rel="icon" href="favicon.svg" />
 	<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
 </head>
-<body onload="start.scrollIntoView()"><!-- HACK -->
+<body>
 <main>
-  $if(sitemap)$
-    <nav class="sitemap">
-      <h1><a href="/">bavbavhaus.net</a></h1>
-      <ul>
-      $for(sitemap)$
-      <li>$it$</li>
-      $endfor$
-      </ul>
-    </nav>
-  $endif$
-  $for(prevlinks)$
-  <article class="prevlink">
+  <article class="post">
+		<header>
+			<h1>
+        <a href="index.html">bavbavhaus.net</a>
+        /
+        <a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
+			$if(abstract)$
+			$abstract$
+			$endif$
+		</header>
+		$if(toc)$
+		<nav>
+			$if(toc-title)$
+			<h2>$toc-title$</h2>
+			$endif$
+			$table-of-contents$
+		</nav>
+		$endif$
+		$body$
+  </article>
+  $for(links)$
+  <article class="post link">
     $it$
   </article>
   $endfor$
-  <article id="start">
-    ${ bavbavhaus.net.inline.html5() }
-  </article>
-  $for(nextlinks)$
-  <article class="nextlink">
-    $it$
-  </article>
-  $endfor$
-	<div class="dummy"><!-- HACK -->
-	</div>
 </main>
 </body>
 </html>

pandoc/templates/bavbavhaus.net.inline.html5

@@ -1,6 +1,11 @@
-<h1 class="title"><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
+<header>
+	<h1><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
+	$if(abstract)$
+	$abstract$
+	$endif$
+</header>
 $if(toc)$
-<nav class="toc">
+<nav>
   $if(toc-title)$
   <h2>$toc-title$</h2>
   $endif$

public_html/css/style.css

@@ -1,15 +1,11 @@
 /* variables */
 :root {
 	--font-size: 12pt;
-	--line-height: 1.625;
+	--line-height: 1.25;
   --font-family: monospace;
 
-  /* font-derived vertical and horizontal units */
-  --v-un: calc(var(--font-size) * var(--line-height));
-  --h-un: 1ch;
-
   /* font-derived column width */
-  --col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 100vw);
+  --col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 80vw);
 
   /* colors */
   --fg-c: #000000;
@@ -27,10 +23,13 @@
 }
 
 /* reset */
+
 * {
 	box-sizing: border-box;
   margin: unset;
   hyphens: auto;
+  scrollbar-width: thin;
+  scrollbar-color: var(--link-c) rgba(0,0,0,0);
 }
 
 ::selection {
@@ -39,12 +38,11 @@
 }
 
 /* root */
+
 :root {
 	color: var(--fg-c);
 	background-color: var(--bg-c);
   font: var(--font-size)/var(--line-height) var(--font-family);
-  scrollbar-width: thin;
-  scrollbar-color: var(--link-c) rgba(0,0,0,0);
 }
 
 body {
@@ -52,36 +50,43 @@ body {
 }
 
 /* content sectioning */
+
 address {
   font-style: unset;
 }
 
 h1, h2, h3, h4, h5, h6 {
+  hyphens: none;
 	font-size: unset;
 }
 
+:is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) * {
+  hyphens: none;
+}
+
 h1, h2 {
   font-weight: bold;
 }
 
 h3, h4, h5, h6 {
+  font-weight: unset;
   font-style: italic;
 }
 
 /* text content */
 
 :is(h1, h2, h3, h4, h5, h6) {
-  margin-block-start: calc(2 * var(--v-un));
-  margin-block-end: var(--v-un);
+  margin-block-start: 2rlh;
+  margin-block-end: 1rlh;
 }
 
-:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) +
-:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, ul) {
-  margin-block-start: var(--v-un);
+:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, table, ul) +
+:is(blockquote, div, dl, figure, hr, menu, ol, p, pre, table, ul) {
+  margin-block-start: 1rlh;
 }
 
 blockquote {
-	margin-inline: calc(4 * var(--h-un));
+	margin-inline: 2ch;
 }
 
 dt {
@@ -89,11 +94,15 @@ dt {
 }
 
 dd {
-  padding-inline-start: calc(4 * var(--h-un));
+  padding-inline-start: 2ch;
+}
+
+figure {
+  margin-inline: 2ch;
 }
 
 ol, ul, menu {
-  padding-inline-start: calc(4 * var(--h-un));
+  padding-inline-start: 5ch;
 }
 
 :is(ol, ul, menu) :is(ol, ul, menu) {
@@ -119,13 +128,14 @@ hr::after {
 }
 
 pre {
-  margin-inline: calc(4 * var(--h-un));
+  margin-inline: 2ch;
   color: var(--link-c);
   overflow-y: scroll;
 }
 
 
 /* inline text semantics */
+
 a {
   cursor: pointer;
   text-decoration: underline;
@@ -151,65 +161,74 @@ code {
   color: var(--link-c);
 }
 
+
+/* image and multimedia */
+
+img {
+  max-width: 100%;
+}
+
+
+/* table content */
+
+table {
+  table-layout: fixed;
+  border-collapse: collapse;
+}
+
+th, td {
+  padding-inline: 1ch;
+}
+
+th {
+  border-bottom: thin solid;
+  vertical-align: bottom;
+  hyphens: none;
+}
+
+td {
+  vertical-align: top;
+}
+
 /* layout */
-body>main {
-  width: 100vw;
-	height: 100vh;
+
+main {
+  height: 100vh;
 	display: grid;
   grid-auto-flow: column;
   grid-auto-columns: var(--col-w);
 	overflow-x: scroll;
-  scroll-snap-type: x proximity;
 }
 
-body>main>* {
+main>* {
+  padding: 1rlh 1ch;
 	overflow-y: scroll;
-  padding: var(--v-un) var(--h-un);
-  scroll-snap-align: center;
 }
 
-article:focus {
-  outline: none;
+/* article.post */
+
+article.post>header,
+article.post>nav {
+  margin-block: 1rlh;
 }
 
-/* toc */
-nav.toc {
-  margin-block: var(--v-un);
-}
-
-/* footnotes */
-aside.footnotes {
-  margin-block: var(--v-un);
-}
-
-aside.footnotes>hr {
-  font-weight: bold;
-}
-
-/* fenced divs */
+/* div.horizontal */
 
 div.horizontal {
   display: grid;
   grid-auto-flow: column;
   grid-auto-columns: 100%;
-  gap: calc(2 * var(--h-un));
+  gap: 1ch;
   overflow-x: scroll;
-  scroll-snap-type: x proximity;
 }
 
 div.horizontal>* {
   margin-block: unset;
-  scroll-snap-align: center;
 }
 
-/* math */
+/* .display.math */
 
 .display.math {
   display: block;
   text-align: center;
 }
-
-/* fenced pres */
-pre.center {
-  text-align: center;
-}

teorije_tehnologije.md

@@ -4,7 +4,7 @@ title: "Teorije tehnologije"
 
 Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
 nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
-ne zajame.
+ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
 
 *Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
 dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
@@ -18,7 +18,7 @@ avtomatizacija predstavlja odtujitev.
 3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
 danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
 
-## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
+## Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
 
 Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
 sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
@@ -139,7 +139,7 @@ zoološkim in sociološkim.
 - 5. eksternalizacija programiranja (?)
 
 
-## Karl Marx, *Kapital*
+## Marx, *Kapital*
 
 Kapitalistični stroji in industrija.
 
@@ -155,7 +155,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
 
 - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
   kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
-delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
+delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
 
 - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
   se vrača v zlato dobo obrti.
@@ -182,7 +182,7 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
   gospodinjstva)
 
 
-## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
+## Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
 
 *Konstantni in variabilni kapital*.
 
@@ -239,15 +239,15 @@ in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
 soočenju pravice proti pravici:
 
 > Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
-> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
-> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
-> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
-> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
-> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
-> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
-> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
-> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
-> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
+> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na drugi
+> strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega blaga pri
+> kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno velikost,
+> uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo, pravico
+> proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med enakima
+> pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične produkcije
+> normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne -- boj med
+> vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci oziroma
+> delavskim razredom. [@marx2012kapital1, 193]
 
 Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
 
@@ -318,7 +318,142 @@ Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stro
 Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
 ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
 
-[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
+## Morris-Suzuki, *Beyond computopia*
+
+
+### Monopolni kapital
+
+Morris-Suzuki na podlagi Barana in Sweezeya ter Bravermana glavne elemente
+modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
+
+> 1. ekonomija kjer prevladujejo velike korporacije, katerih konkurenčne
+>    instinkte omejuje močna potreba po vzajemni samoohranitvi;
+> 2. vedno večji ekonomski presežek, ki se usmerja v neproduktivne rabe
+>    (prodaja, militarizem, odpadki) in vedno znova grozi, da bo zajel sistem;
+> 3. menedžerski vladajoči razred pri katerem je lastnina kapitala posplošeno
+>    (tj. razred kot celota ima v lasti večino kapitala kot celote, posamezniki
+>    pa običajno niso lastniki določenega fragmenta kapitala s katerim
+>    upravljajo);
+> 4. obsežen, dekvalificiran (razveščinjen) in splošno pasiven delavski razred;
+>    ter
+> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
+>    "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
+>    in upravljanimi. [@morrissuzuki1988beyond, 73-74]
+
+### Produkcija informacij
+
+Posledica fizične razdružitve delavca (živega dela) in stroja (nakopičenega
+dela) je, da se ekonomski "center" premakne od produkcije dobrin k produkciji
+inovacij (tj. produkciji novega znanja za izdelavo dobrin). Razloga sta predvsem
+dva:
+
+1. Avtomatizacija poveča hitrost in zmanjša strošek produkcije dobrin. Ob
+   obstoječih mejah trga bi to vodilo v nasičenje trga in stagnacijo, če
+   podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
+   in nadgrajevanju svojih produktov.
+2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
+   težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji.
+   [@morrissuzuki1988beyond, 76]
+
+Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
+sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
+inovacija nudi izstop iz te pasti.
+
+---
+
+*avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem)
+
+*informacijski kapitalizem*
+
+Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
+
+*general intellect*, obči razum (splošni intelekt) (meti 1 08 str 506)
+
+: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
+produktivna sila
+
+## Ramtin, *Capitalism and automation*
+
+- kapitalizem in avtomatizacija II
+
+- Ramtinov point: avtomatizacija prinaša kvalitativen prelom v zgodovini
+  kapitalizma. Diskuntiuteta je v tem, da se nadzor (funkcija nadzora) prenese
+  na stroje. To naznanja tudi začetek aktivne vloge tehnologije znotraj
+  produkcijskega načina.
+
+- gl. Althusser "materialnost ideologije" iz vidika reprodukcije kapitalizma na
+  podlagi tehnične realnosti strojev -- zgodovina softwarea in zgodovina
+  kibernetike je tu pomembna.
+
+  Po Althusserju mora obstajati nekaj zunanjega, kar reproducira kapitalizem.
+  Vprašanje, če to še drži, da reprodukcija produkcijskih razmerij potrebuje
+  nekaj zunanjega.
+
+- *fetiš kapitala/kapitalski fetiš*
+  
+  Fetiš blaga: razumeti blago, kot da bi blaga sama po sebi imeli vrednost.
+
+  Fetiš kapitala: razumeti kapital, kot da bi denar (kapital) sam po sebi imel
+  nekatere lastnosti. Razumeti kapital, kot da ima sam po sebi moč svojega
+  povečevanja. Marxov point: kapital (stroji) nima nobene moči, sam po sebi,
+  ampak zgolj v svojem družbenem kontekstu.
+
+- (M. Graziano o animizmu)
+
+  Značilno za človeški um je, da bitjem in stvarem pripisujemo um. Gre še en
+  korak naprej, da tudi ljudem pripisujemo um.
+
+- Ramtin
+
+  1. prenos moči
+  2. transformacija gibanja
+  3. nadzor
+
+- "Osiromašenje" okolja je pogoj za delovanje (primitivnih) strojev.
+
+  (Pri gradnji nimamo te možnosti, to je pomembno v luči "strukturne"
+  zaostalosti avtomatizacije gradbišča.)
+
+- Gl. Ramtin o Nobel, *Forces of Production*
+
+  Pomanjkljivost Ramtina in Nobla: ni nemogoče, da kapitalizem ne bi spodbujal
+  nepokorščino, torej nepokorščina je lahko tudi produktivna. Torej kapitalu ne
+  gre za disciplino samo po sebi. "Clash" med produktivnostjo in našo
+  nedesciplino je na ravni tega, da smo živa bitja. Naša telesa so dana.
+  (možno dopolnit z Leroi-Gourhan)
+
+- Ramtinov point: ločevanje softwarea od hardwarea, sprememba razrednih
+  razmerij, ...
+
+### Avtomatizacija in proces koncepcije
+
+> At present the process is in its infancy, and the hardware and software
+> components of this process appear as 'tools' and 'aids' to the conception
+> workers rather than as their dispossessors. But the technology of, for
+> instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of
+> minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in
+> embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon
+> of the process of conception. [@ramtin1991capitalism, 75]
+
+## Dyer-Witheford, Kjosen in Steinhoff, *Inhuman power*
+
+- kapitalizem in UI
+
+- (gl. Good, Intelligence explosion)
+
+- Človeška inteligenca nam ni transparentna, zato je ne moremo imeti za
+  *benchmark* pri vrednotenju umetne inteligence. Kar pa nam je jasno, po čemer
+  pa lahko sodimo, je *splošnost* človeške inteligence (prožnost, kreativnost,
+  improvizacija). Zaenkrat UI tega še ne dosega, dobre so zgolj na svojem
+  področju. "Narrow AI" vs. AGI.
+
+- (gl. Virno -- mnoštvo ..., Vercelone)
+- (gl. Pamela McCorduck, Sautoy, The Creativity Code)
+
+
+## Parisi, "Instrumental reason"
+
+- kapitalizem in UI II -- dinamična avtomatizacija
 
 <!--
 
@@ -344,6 +479,7 @@ ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
 
 -->
 
+
 ---
 lang: sl
 references:
@@ -401,14 +537,41 @@ references:
   issued: 2013
   language: sl
 - type: book
-  id: morrissuzuki2011beyond
+  id: morrissuzuki1988beyond
   author:
   - family: Morris-Suzuki
     given: Tessa
   title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
   title-short: "Beyond computopia"
   publisher-place: London
-  publisher: Routledge
-  issued: 2011
+  publisher: Kegan Paul International
+  issued: 1988
   language: en
+- type: book
+  id: ramtin1991capitalism
+  author:
+  - family: Ramtin
+    given: Ramin
+  title: "Capitalism and automation: revolution in technology and capitalist breakdown"
+  title-short: "Capitalism and automation"
+  publisher-place: London
+  publisher: Pluto Press
+  issued: 1991
+  language: en
+- type: book
+  id: dyerwitheford2019inhuman
+  author:
+  - family: Dyer-Witheford
+    given: Nick
+  - family: Kjosen
+    given: Atle Mikkola
+  - family: Steinhoff
+    given: James
+  title: "Inhuman power: artificial intelligence and the future of capitalism"
+  title-short: "Inhuman power"
+  publisher-place: London
+  publisher: Pluto Press
+  issued: 2019
+  language: en
+# vim: spelllang=sl
 ...

tujost_kapitala.md

@@ -1,16 +1,21 @@
 ---
-title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
+title: "Tujost kapitala"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Tujost kapitala
 ...
 
-<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
+## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
 
-<!-- ## Tujost kapitala -->
+## Tujost kapitala
+
+## Odmiranje razrednega boja
+
+## Ideologija kot tehnologija
+
+## Ksenokultura
 
-<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
 
-<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
 
-<!-- ## Ksenokultura -->
 
 
 

wiki/about.mdwn

@@ -0,0 +1,25 @@
+[[!meta title="O bavbavhaus.net"]]
+
+> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o
+> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja
+> skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter
+> zastaranje specifičnih metod projektiranja še preden so njihove
+> hipoteze lahko preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno
+> vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje,
+> zastrašujoče kot največje zlo …[^about1]
+
+[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in
+produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod
+splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
+
+Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe.
+
+    povezave do ... stran ... povezave iz
+          _____     _____     _____
+         |     |   |     |   |     |
+     ... |     |   |     |   |     | ...
+         |_____|   |_____|   |_____|
+
+[^about1]: Manfredo Tafuri, »Per una critica dell’ideologia
+    archittetonica«, *Contropiano: materiali marxisti*, št. 1 (1969):
+    77.

wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn

@@ -0,0 +1,307 @@
+[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
+
+V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o
+delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«:
+
+> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
+> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
+> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
+> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
+> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
+> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
+> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
+> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
+> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
+> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
+> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
+> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
+> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
+> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
+> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
+> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
+> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
+> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
+> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
+> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
+> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
+> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
+> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
+> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
+> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
+> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
+> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
+> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
+> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
+> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
+> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
+> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
+> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
+> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
+> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
+> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
+> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
+> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
+> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
+> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
+> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
+> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
+> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
+> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
+> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
+> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
+> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
+> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
+> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
+> without exception; there we must look for the true origin of all arts
+> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
+> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
+> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
+> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]
+
+-   Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
+-   Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega,
+    da gledamo kapital v deloti (družba).
+-   Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
+    vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice
+    tega.
+
+na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
+»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
+arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
+proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
+»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
+podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
+kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
+macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
+(tudi ta statistika bi presenetila).
+
+------------------------------------------------------------------------
+
+-   \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\]
+
+Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata
+dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
+*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
+čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
+panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]
+
+Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
+*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
+načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek –
+razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
+katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
+
+Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
+
+1)  *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
+    posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
+    rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
+    zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega,
+    politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali
+    podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do
+    podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji
+    vnaprej postavljene
+    podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]
+
+2)  *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva)
+    ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali
+    vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej
+    delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela
+    postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med
+    kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna
+    subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo,
+    saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne
+    zmožnosti.)
+
+Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
+tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen
+kapitalu.
+
+\[neurejeni izpiski\]
+
+> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
+> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med
+> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to
+> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
+> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
+> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
+> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
+> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
+> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
+>
+> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
+> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
+> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
+> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
+> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
+> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
+> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
+> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
+> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
+> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
+> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
+>
+> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične
+> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer
+> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
+> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
+> producira svoj lasten produkt kot
+> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]
+
+> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
+> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
+> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega
+> dela.
+>
+> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
+> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
+> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
+> kateri se delo prikazuje.
+>
+> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
+>
+> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal
+> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*.
+> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
+> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni
+> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
+> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
+> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
+> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
+> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
+> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
+> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
+> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si
+> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
+> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]
+
+> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
+> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
+>
+> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
+> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
+> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
+> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
+> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
+> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
+> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
+> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo –
+> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
+> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
+> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
+> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
+> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
+> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
+> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
+> ne spremeni na stvari.
+>
+> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
+> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
+> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
+> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
+> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
+> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
+> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
+> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
+> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
+> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
+> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
+> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
+> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
+> nepomembni, da jih lahko popolnoma
+> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]
+
+> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
+> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
+> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
+> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
+> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
+> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
+> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
+> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
+> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
+> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se –
+> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem
+> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
+> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
+> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
+> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
+> se vrednost.
+>
+> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
+> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali
+> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na
+> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
+> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
+> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
+> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
+> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
+> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
+> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
+> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
+> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
+> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega
+> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]
+
+> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
+> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
+> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
+> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
+> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
+> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne
+> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev
+> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation
+> (ločitev opravil).
+>
+> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
+> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja
+> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova
+> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s
+> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za
+> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja
+> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
+> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
+> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
+> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
+> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne
+> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
+> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
+> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
+> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
+> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela
+> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
+> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
+    ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels,
+    *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK
+    ZKS, 1989), 246–47.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript
+    of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected
+    Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za
+    izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka
+    iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor
+    odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha
+    (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
+    *Historični materializem*, 202–3.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
+    *Historični materializem*, 134–35.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9.

wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn

@@ -0,0 +1,102 @@
+[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
+ekonomije"]]
+
+Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
+Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
+naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
+in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
+da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
+fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
+Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
+*koncept fetišizma*.
+
+Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
+zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
+teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
+kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
+
+## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
+
+*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
+teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
+*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
+antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
+odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
+kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
+metoda
+kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
+
+Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
+
+> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
+> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
+> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
+> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
+> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
+> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
+
+Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
+človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
+zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
+razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
+človeštva).
+
+Iz tega:
+
+> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
+> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
+
+Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
+globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
+*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
+
+*Koncept odtujitve*.
+
+*Koncept resnice*
+
+## Kritika in znanost v *Kapitalu*
+
+141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
+kot predstava ekonomskih razmerij.
+
+147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
+pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
+bolj …
+
+147:
+
+> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
+> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
+> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
+
+… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
+odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
+subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
+v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
+kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
+»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
+kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
+
+153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
+
+## Opombe za sklep
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
+    Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
+    Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
+    *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
+    Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
+    Sophia, 2018), 69.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
+    navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
+    *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
+    založba, 1977), 147.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
+    »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
+    70.

wiki/teorija_tehnologije.mdwn

@@ -0,0 +1,140 @@
+[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]]
+
+Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
+dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
+20. stoletju, ne zajame.
+
+*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
+človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
+
+1.  Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj
+    z njimi upravlja človek.
+
+2.  Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
+    avtomatizacija predstavlja odtujitev.
+
+3.  Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
+    opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
+    Vprašanje inteligence strojev.
+
+## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
+
+Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
+tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
+
+Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To
+sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po
+zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri
+živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med
+mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in
+orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je,
+da so zunanja.
+
+Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
+puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
+človeških ali živalskih organov.
+
+Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
+
+Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
+torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
+pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
+pozunanjenih programov.
+
+Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
+z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
+notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
+
+Tehnika
+
+:   bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
+
+*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
+kulturo, zoološkim in sociološkim.
+
+> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh
+> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
+> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
+> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi
+> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
+> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
+> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
+> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1]
+
+*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
+
+> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
+> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko
+> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem«
+> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
+> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
+> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
+> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih
+> dejanj.[^teorija_tehnologije2]
+
+*Družbeni spomin*.
+
+> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
+> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
+> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
+> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
+> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
+> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
+> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
+> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3]
+
+\[Neurejeni izpiski\]
+
+> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
+> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
+> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
+> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
+> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
+> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
+> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
+> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
+> otrese.[^teorija_tehnologije4]
+
+> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
+> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
+> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev«
+> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
+> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
+> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5]
+
+> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
+> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
+> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
+> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj
+> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
+> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
+> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
+> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
+> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja
+> kosov.[^teorija_tehnologije6]
+
+> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
+> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
+> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
+> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
+> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
+> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
+> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
+> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
+> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
+> planetariziran.[^teorija_tehnologije7]
+
+[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev.
+    Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11.
+
+[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14.
+
+[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20.
+
+[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25.
+
+[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28.
+
+[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34.
+
+[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.

zadnji_posnetki_evropske_inteligence.md

@@ -0,0 +1,21 @@
+---
+title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
+...
+
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-magazine
+  id: tronti2022ondestituent
+  author:
+  - family: Tronti
+    given: Mario
+  title: "On destituent power"
+  container-title: "Ill will"
+  issued: 2022-05-22
+  URL: https://illwill.com/on-destituent-power
+  language: en
+# vim: spelllang=sl
+...

zgodovina_estetike.md

@@ -2,11 +2,28 @@
 title: "Zgodovina estetike"
 ...
 
-Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
+## Kant, *Kritika razsodne moči*
 
-Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
+<!--
+3. kritika: Kaj lahko upam?
+-->
 
-- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
+> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem
+> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi
+> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se
+> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva
+> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo
+> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj
+> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako
+> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se
+> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj
+> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako
+> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo
+> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem
+> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3,
+> 10].
+
+Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu? 
 
   - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
     na osnovi svojega smotra.
@@ -39,15 +56,16 @@ Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
 
 najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
 
-vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
--------------------|------------------------------------------------------
-spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
-občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
-želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
+: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38].
 
-(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
+Vse zmožnosti čudi          Spoznavne zmožnosti  Načela a\ priori  Aplikacija na
+--------------------------- -------------------- ----------------- --------------
+Spoznavna zmožnost          Razum                Zakonitost        Naravo
+Občutje ugodja in neugodja  Razsodna moč         Smotrnost         Umetnost
+Želelna zmožnost            Um                   Končni smoter     Svobodo
 
-4 momenti razlage lepega 
+
+### 4 momenti razlage lepega 
 
 - kvaliteta, realnost
 - kvantiteta
@@ -65,6 +83,8 @@ Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
 
 - umetnost sili k družabnemu sporočanju
 - Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
+
+
 - to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
   ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
   naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
@@ -74,8 +94,6 @@ Protislovje pojmovanja umetnosti:
 
 Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
 
-Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
-Battersby)
 
 *Vrt*.
 
@@ -109,7 +127,8 @@ moraš bit genij za prepoznanje genija)
 
 odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
 
-&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+### &sect; 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+
 
 : kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
 izbere za smoter, če je zadnji smoter?
@@ -125,10 +144,106 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
     Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
     dogaja.
 
-(naslednjič hegel)
+## Schiller
 
+- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.)
+- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*.
+- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko
+  rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo
+  rešitev človeštva.
+- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
+  sposobnost.
+- Schiller maja 1789 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
+  obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
+
+- Kant, Spor fakultet
+  - višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih
+  - pojem dogodka
+  - dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu
+  - Kant stavi na spomin (na dogodek)
+- Buerger
+  - Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
+  - Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
+    okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
+
+### Rancière, trije režimi umetnosti
+
+Po Rancièrju obstajajo [trije režimi umetnosti](delitev_cutnega.md):
+
+
+
+- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
+  - mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
+    prisotnost boga
+  - reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično,
+    celovito in služi vsaki oblasti
+  - estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme
+    pojavljati v reprezentacijskem režimu
+- umik iz delovanja, *far niente*
+- ne početi nič je dostop do resnice same
+
+- (Thompson, zgodovina ure)
+- (gl. estetski marksizem)
+
+- Ranciere kaže kako je Schiller aktualen avtor.
+- Schiller povzdigne "igro" v temeljni način bivanja. "Živeti *igraje*."
+- Erjavec: "Skozi vse dvajsesto stoletje obstaja segment avantgardne umetnosti,
+  ki je dovolj specifičen, da si zasluži posebno oznako -- estetska avantgardna
+  umetnost."
+- Schiller prvi uporabi tak pojem "estetskega", ki zajema (je povezano) tudi s
+  političnim.
+- Erjavec: Spekter od *umetniških* do *estetskih* avantgard.
+- Problem estetskih avantgard, spust avantgarde med ljudi, v življenje prvi
+  izrazi K. Greenberg. Greenberg razglasi abstraktni ekspresionizem za vrh
+  umetnosti. (Umetnost se je morala zavedati svoje dvodimenzionalnosti --
+  abstrakcija -- in pridobiti izraz -- ekspresionizem.)
+- (Schiller, 15\. pismo je najpomembnejše.)
+
+- Kriticizem kritizira zato, da bi naredil razsvetljenstvo kompetentno za
+  obravnavo v znanosti, etiki in estetiki.
+
+- Schillerjevo opravičevanje?
+- Marcusejevo opravičevanje:
+  - V okoliščinah, ko se da žalostno stvarnost spremeniti le s pomočjo radikalne
+    politične prakse, je treba ukvarjanje z estetiko utemeljiti. nesmiselno bi
+    bilo zanikati, da ima pri tem ukvarjanju svoj delež obup: umik v svet
+    fikcije, kjer se dane okoliščine spreminjajo in presegajo zgolj na območju
+    imaginacije. (Trajnost umetnosti 1977) -- opravičevanje kot del obupa nad
+    možnostjo osvoboditve
+  - Kulturni pesimizem: kultura ni del tega sveta, ampak njegovo nasprotje.
+    Nasprotje civilizacije.
+- Eagletonovo opravičevanje:
+  - Dosti je oblik radikalnega kulturnega preizpraševanja z neprimerno večjo
+    politično težo kot tako visiko teoretsko delo; toda globlje razumevanje
+    stanja tistih mehanizmov, ki vzdržujejo zdajšnjo politično hegemonijo, je
+    predpostavk, nujno potrebna za učinkovito politično akcijo, in to tu je ena
+    vrsta vpogleda, ki po mojem mnenju lahko pride na dan iz proučevanja
+    estetskega. Saj ne da bi tak projekt pomenil vse, ampak gledati nanj zviška
+    pa menda tudi ni treba. (Ideologija estetskega, 1990) -- opravičevanje iz
+    resignacije in kljubovanja resignaciji
+  - "Zgodovina nas bo še poklicala na dan" (Eagleton in Lukacs)
+- (Paranoja je ključen pojem za drugo fazo nadrealizma. Paranojo je potrebno
+  utemljit kot način delovanja umetnosti (ker krokodil dejansko je pod
+  posteljo)).
+- Kreftov point: zgodba o debati o spopadu na kulturni levici pomeni, da je
+  vprašanje estetike politično vprašanje.
+- Postvarjenje (reification)
 
 ---
 lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: kant1999kritika3
+  author:
+  - family: Kant
+    given: Immanuel
+  title: "Kritika razsodne moči"
+  translator:
+  - family: Riha
+    given: Rado
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: ZRC
+  issued: 1999
+  language: sl
 # vim: spelllang=sl
 ...