update notes
parent
424584b0cb
commit
0b05224980
|
|
@ -2,20 +2,21 @@
|
|||
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
|
||||
...
|
||||
|
||||
## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
|
||||
<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
|
||||
|
||||
## Tujost kapitala
|
||||
<!-- ## Tujost kapitala -->
|
||||
|
||||
## Odmiranje razrednega boja
|
||||
<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
|
||||
|
||||
<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
|
||||
|
||||
<!-- ## Ksenokultura -->
|
||||
|
||||
## Ideologija kot tehnologija
|
||||
|
||||
## Ksenokultura
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: article-journal
|
||||
id: krasovec2017tujost
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -27,7 +28,6 @@ references:
|
|||
issued: 2017
|
||||
page: 747-775
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: krasovec2021tujost
|
||||
author:
|
||||
|
|
|
|||
26
README.md
26
README.md
|
|
@ -3,12 +3,13 @@
|
|||
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
|
||||
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
|
||||
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
|
||||
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
|
||||
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
|
||||
|
||||
[bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja*
|
||||
prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije
|
||||
[neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet
|
||||
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
|
||||
hiperpovezav okoli teme [arhitekture in kapitalističnega
|
||||
razvoja](tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).
|
||||
|
||||
Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem
|
||||
zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja.
|
||||
|
|
@ -20,23 +21,6 @@ pozabljeno možnost horizontalnega drsenja.
|
|||
```
|
||||
|
||||
Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
|
||||
Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se
|
||||
lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v
|
||||
`pandoc` skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki,
|
||||
da se lahko prilagodi -- generira spletno stran je v
|
||||
`pandoc/bavbavhaus.net.lua`.
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: article-journal
|
||||
id: tafuri1969peruna
|
||||
author:
|
||||
- family: Tafuri
|
||||
given: Manfredo
|
||||
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
||||
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
||||
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
|
||||
issue: 1
|
||||
issued: 1969
|
||||
page: 31-79
|
||||
language: it
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
32
index.md
32
index.md
|
|
@ -1,32 +0,0 @@
|
|||
---
|
||||
title: "bavbavhaus.net"
|
||||
...
|
||||
|
||||
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
|
||||
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z
|
||||
> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje
|
||||
> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko
|
||||
> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju
|
||||
> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
|
||||
> [@tafuri1969peruna, 77]
|
||||
|
||||
[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus
|
||||
produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet
|
||||
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: article-journal
|
||||
id: tafuri1969peruna
|
||||
author:
|
||||
- family: Tafuri
|
||||
given: Manfredo
|
||||
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
||||
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
|
||||
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
|
||||
issue: 1
|
||||
issued: 1969
|
||||
page: 31-79
|
||||
language: it
|
||||
...
|
||||
|
|
@ -1,65 +1,124 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
||||
title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
|
||||
...
|
||||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
|
||||
delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
|
||||
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
||||
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
|
||||
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
|
||||
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
|
||||
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
|
||||
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
|
||||
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
|
||||
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
|
||||
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
|
||||
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
|
||||
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
|
||||
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
|
||||
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
|
||||
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
|
||||
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
|
||||
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
|
||||
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
|
||||
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
|
||||
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
|
||||
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
|
||||
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
|
||||
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
|
||||
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
|
||||
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
|
||||
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
|
||||
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
|
||||
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
|
||||
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
|
||||
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
|
||||
> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
|
||||
> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
|
||||
> [@marx1989kritika, 246-247].
|
||||
|
||||
<!-- -->
|
||||
|
||||
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
|
||||
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
|
||||
> the connection between this latter branch of production and society as a
|
||||
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
|
||||
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
|
||||
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
|
||||
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
|
||||
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
|
||||
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
|
||||
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
|
||||
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
|
||||
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
|
||||
> different lines of business, which form just as many categories of the social
|
||||
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
|
||||
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
|
||||
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
|
||||
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
|
||||
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
|
||||
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
|
||||
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
|
||||
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
|
||||
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
|
||||
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
|
||||
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
|
||||
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
|
||||
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
|
||||
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
|
||||
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
|
||||
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
|
||||
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
|
||||
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
|
||||
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
|
||||
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
|
||||
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
|
||||
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
|
||||
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
|
||||
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
|
||||
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
|
||||
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
|
||||
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
|
||||
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
|
||||
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
|
||||
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
|
||||
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
|
||||
> Knowledge ever since the time of Adam?
|
||||
>
|
||||
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
|
||||
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
|
||||
> tendency of this whole line of argument:
|
||||
>
|
||||
> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
|
||||
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
|
||||
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
|
||||
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
|
||||
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
|
||||
>
|
||||
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
|
||||
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||||
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
||||
gledamo kapital v deloti (družba).
|
||||
|
|
@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
|||
|
||||
---
|
||||
|
||||
## Absolutna in relativna presežna vrednost
|
||||
|
||||
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
|
||||
|
||||
## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
|
||||
|
||||
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
|
||||
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
|
||||
|
||||
|
|
@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
|
|||
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
|
||||
podrejen kapitalu.
|
||||
|
||||
## Produktivno in neproduktivno delo
|
||||
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
|
||||
> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
|
||||
> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
|
||||
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
|
||||
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
|
||||
> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
|
||||
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
|
||||
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
|
||||
> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
|
||||
> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
|
||||
> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
|
||||
> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
|
||||
> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
|
||||
> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||||
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||||
>
|
||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
|
||||
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
|
||||
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
|
||||
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
|
||||
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
|
||||
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
|
||||
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
|
||||
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
|
||||
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
|
||||
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
|
||||
> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
|
||||
> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
|
||||
> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
|
||||
> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
|
||||
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
|
||||
> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
|
||||
> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
|
||||
> produkcijski način in kapital sam.
|
||||
>
|
||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
|
||||
> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
|
||||
> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
|
||||
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
|
||||
> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
|
||||
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
|
||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
|
||||
> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
|
||||
> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
|
||||
> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
|
||||
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
|
||||
> 133-134].
|
||||
|
||||
<!-- -->
|
||||
|
||||
> In the real production process labour is converted *in reality* into
|
||||
> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
|
||||
> between money and labour capacity. It is only through this *direct*
|
||||
> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
|
||||
> the worker but to the capitalist that the money is converted into
|
||||
> capital, including the part which has taken on the form of the
|
||||
> means of production, the conditions of labour. Previously money
|
||||
> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
||||
> the form of commodities (products) which possessed a shape
|
||||
> enabling them to serve as the means of production for new
|
||||
> commodities.
|
||||
> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
|
||||
> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
|
||||
> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
|
||||
> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
|
||||
> that the money is converted into capital, including the part which has taken
|
||||
> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
|
||||
> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
||||
> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
|
||||
> serve as the means of production for new commodities.
|
||||
>
|
||||
> It is only this particular relation to labour which
|
||||
> converts money or commodity into capital, and that labour is
|
||||
> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the
|
||||
> conditions of production, to which there corresponds a particular
|
||||
> position in the real production process -- converts money or
|
||||
> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
|
||||
> the *objective labour* which has attained an independent position
|
||||
> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
|
||||
> for the whole relation in which, and the manner in which, labour
|
||||
> capacity figures in the capitalist production process. It is however
|
||||
> of the highest importance to distinguish between this and *other*
|
||||
> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
|
||||
> determinate form of labour on which there depends the whole
|
||||
> It is only this particular relation to labour which converts money or
|
||||
> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
|
||||
> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
|
||||
> corresponds a particular position in the real production process -- converts
|
||||
> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
|
||||
> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
|
||||
> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
|
||||
> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
|
||||
> production process. It is however of the highest importance to distinguish
|
||||
> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
|
||||
> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
|
||||
> capitalist mode of production, and capital itself.
|
||||
>
|
||||
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
|
||||
> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
|
||||
> which converts the objective conditions of labour into capital, and
|
||||
> their owners into capitalists, hence labour which produces its own
|
||||
> product as capital [@marx1994economic, 130-131].
|
||||
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
|
||||
> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
|
||||
> objective conditions of labour into capital, and their owners into
|
||||
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
|
||||
> [@marx1994economic, 130-131].
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
|
||||
|
||||
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
|
||||
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
|
||||
> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
|
||||
> dela.
|
||||
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
|
||||
> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
|
||||
> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
|
||||
>
|
||||
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
|
||||
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
|
||||
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
|
||||
> kateri se delo prikazuje.
|
||||
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
|
||||
> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
|
||||
> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
|
||||
> prikazuje.
|
||||
>
|
||||
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
|
||||
>
|
||||
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
|
||||
> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
|
||||
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
|
||||
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
|
||||
> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
|
||||
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
|
||||
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
||||
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
|
||||
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
|
||||
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
|
||||
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
|
||||
> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
|
||||
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
|
||||
> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
|
||||
> @marx1977historicni, 202-203].
|
||||
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
|
||||
> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
|
||||
> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
|
||||
> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
|
||||
> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
|
||||
> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
||||
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
|
||||
> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
|
||||
> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
|
||||
> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
|
||||
> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
|
||||
> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
|
||||
> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].
|
||||
|
||||
<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
|
||||
|
||||
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
|
||||
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
||||
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
|
||||
> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
||||
>
|
||||
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
|
||||
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
|
||||
> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
|
||||
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
|
||||
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
|
||||
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
|
||||
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
||||
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
|
||||
> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
|
||||
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
|
||||
> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
|
||||
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
|
||||
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
|
||||
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
|
||||
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
|
||||
> ne spremeni na stvari.
|
||||
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
|
||||
> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
|
||||
> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
|
||||
> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
|
||||
> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
|
||||
> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
||||
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
|
||||
> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
|
||||
> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
|
||||
> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
|
||||
> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
|
||||
> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
|
||||
> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
|
||||
> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
|
||||
>
|
||||
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
|
||||
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
|
||||
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
|
||||
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
|
||||
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
|
||||
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
|
||||
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
|
||||
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
|
||||
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
|
||||
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
|
||||
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
||||
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
|
||||
> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
|
||||
> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
|
||||
> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
|
||||
> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
|
||||
> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
|
||||
> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
|
||||
> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
||||
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
|
||||
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
|
||||
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
|
||||
|
|
@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
|
||||
<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
|
||||
|
||||
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
|
||||
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
|
||||
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
|
||||
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
|
||||
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
|
||||
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
|
||||
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
|
||||
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
|
||||
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
||||
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
|
||||
> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
|
||||
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
|
||||
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
|
||||
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
|
||||
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
|
||||
> se vrednost.
|
||||
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
|
||||
> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
|
||||
> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
|
||||
> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
|
||||
> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
|
||||
> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
|
||||
> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
|
||||
> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
||||
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
|
||||
> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
|
||||
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
|
||||
> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
|
||||
> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
|
||||
> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
|
||||
>
|
||||
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
|
||||
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
|
||||
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
|
||||
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
|
||||
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
|
||||
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
|
||||
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
|
||||
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
|
||||
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
|
||||
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
||||
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
|
||||
> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
|
||||
> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
|
||||
> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
|
||||
> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
|
||||
> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
|
||||
> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
|
||||
> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
|
||||
> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
||||
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
|
||||
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
|
||||
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
|
||||
> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
|
||||
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
|
||||
> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
|
||||
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
|
||||
|
||||
<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
|
||||
|
||||
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
|
||||
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
|
||||
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
|
||||
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
|
||||
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
|
||||
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
|
||||
> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
|
||||
> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
|
||||
> opravil).
|
||||
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
|
||||
> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
|
||||
> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
|
||||
> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
|
||||
> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
|
||||
> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
|
||||
> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
|
||||
> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
|
||||
>
|
||||
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
|
||||
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
|
||||
> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
|
||||
> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
|
||||
> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
|
||||
> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
|
||||
> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
|
||||
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
||||
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
|
||||
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
|
||||
> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
|
||||
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
|
||||
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
|
||||
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
|
||||
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
|
||||
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
|
||||
> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
|
||||
> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
|
||||
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
|
||||
> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
|
||||
> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
|
||||
> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
|
||||
> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
|
||||
> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
|
||||
> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
||||
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
|
||||
> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
|
||||
> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
|
||||
> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
|
||||
> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
|
||||
> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
|
||||
> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
|
||||
> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
|
||||
> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
|
||||
|
||||
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
||||
|
||||
|
|
@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1989kritika
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -345,7 +391,23 @@ references:
|
|||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1989
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1987economic
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Economic works 1861--1863"
|
||||
container-title: "Collected works"
|
||||
container-author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
- family: Engels
|
||||
given: Frederick
|
||||
volume: 30
|
||||
publisher-place: London
|
||||
publisher: Lawrence & Wishart
|
||||
issued: 1987
|
||||
language: en
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1994economic
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -363,7 +425,6 @@ references:
|
|||
publisher: Lawrence & Wishart
|
||||
issued: 1994
|
||||
language: en
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1977historicni
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -380,7 +441,6 @@ references:
|
|||
publisher: Mladinska knjiga
|
||||
issued: 1977
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1969teorije
|
||||
author:
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -0,0 +1,42 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Neusmerjeno pisanje"
|
||||
...
|
||||
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
|
||||
> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
|
||||
> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
|
||||
> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
|
||||
> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
|
||||
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
|
||||
> želel na
|
||||
|
||||
> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
|
||||
> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
|
||||
> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
|
||||
> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
|
||||
> eventually program) the dream file: the file system that would have every
|
||||
> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
|
||||
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
|
||||
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
|
||||
> [@nelson1965complex, 85].
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: paper-conference
|
||||
id: nelson1965complex
|
||||
author:
|
||||
- family: Nelson
|
||||
given: T. H.
|
||||
title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate"
|
||||
container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)"
|
||||
publisher-place: New York
|
||||
publisher: Association for Computing Machinery
|
||||
issued: 1965
|
||||
page: 84-100
|
||||
language: en
|
||||
...
|
||||
File diff suppressed because it is too large
Load Diff
|
|
@ -1,132 +1,125 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Teorija tehnologije, zapiski"
|
||||
title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
|
||||
...
|
||||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
|
||||
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
|
||||
20. stoletju, ne zajame.
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||||
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||||
ne zajame.
|
||||
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
|
||||
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
||||
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
|
||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z
|
||||
njimi upravlja človek.
|
||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
|
||||
upravlja človek.
|
||||
|
||||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||
|
||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
|
||||
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
|
||||
Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
||||
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
|
||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
|
||||
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
||||
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
|
||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je
|
||||
pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek
|
||||
vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot
|
||||
telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je
|
||||
kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta
|
||||
med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina
|
||||
posebnost je, da so zunanja.
|
||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
|
||||
roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
|
||||
Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
|
||||
organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
|
||||
diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
|
||||
obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.
|
||||
|
||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
|
||||
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
|
||||
človeških ali živalskih organov.
|
||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
|
||||
Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
|
||||
živalskih organov.
|
||||
|
||||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||||
|
||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
|
||||
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
|
||||
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
|
||||
pozunanjenih programov.
|
||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
|
||||
spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
|
||||
Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
|
||||
programov.
|
||||
|
||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
|
||||
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
|
||||
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
|
||||
alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
|
||||
inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||
|
||||
Tehnika
|
||||
|
||||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||||
|
||||
|
||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
|
||||
kulturo, zoološkim in sociološkim.
|
||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
|
||||
zoološkim in sociološkim.
|
||||
|
||||
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh
|
||||
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
|
||||
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
|
||||
> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi
|
||||
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
|
||||
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
|
||||
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
|
||||
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2,
|
||||
> 11].
|
||||
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
|
||||
> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
|
||||
> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
|
||||
> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
|
||||
> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
|
||||
> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
|
||||
> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 11].
|
||||
|
||||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||||
|
||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
|
||||
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko
|
||||
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem"
|
||||
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
|
||||
> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
|
||||
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
|
||||
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
|
||||
> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
|
||||
> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
|
||||
> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
|
||||
> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
|
||||
> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
|
||||
> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
||||
|
||||
*Družbeni spomin*.
|
||||
|
||||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
|
||||
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
|
||||
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
|
||||
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
|
||||
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
|
||||
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
|
||||
> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20].
|
||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
|
||||
> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
|
||||
> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
|
||||
> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
|
||||
> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
|
||||
> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
|
||||
> 20].
|
||||
|
||||
[Neurejeni izpiski]
|
||||
|
||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
|
||||
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
|
||||
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
|
||||
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
|
||||
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
|
||||
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
|
||||
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
|
||||
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
|
||||
> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
|
||||
> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
|
||||
> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
|
||||
> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
|
||||
> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
|
||||
> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
|
||||
|
||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
|
||||
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
|
||||
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev"
|
||||
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
|
||||
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
|
||||
> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
|
||||
> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj
|
||||
> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
|
||||
> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
|
||||
> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
||||
|
||||
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
|
||||
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj
|
||||
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
|
||||
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
|
||||
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
|
||||
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
|
||||
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov
|
||||
> [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
|
||||
> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
|
||||
> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
|
||||
> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
|
||||
> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
|
||||
> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
|
||||
> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
||||
|
||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
|
||||
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
|
||||
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
|
||||
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
|
||||
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
|
||||
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
|
||||
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
|
||||
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
|
||||
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
|
||||
> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
|
||||
> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
|
||||
> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
|
||||
> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
|
||||
> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
|
||||
> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
|
||||
> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
|
||||
> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
|
||||
> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
||||
|
||||
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
|
||||
odstranljiva
|
||||
|
|
@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
|
|||
|
||||
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
|
||||
|
||||
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo
|
||||
kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela
|
||||
sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
||||
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
|
||||
nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
|
||||
tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
||||
|
||||
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
|
||||
|
||||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||
|
||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks
|
||||
ni, da se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||||
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||
|
||||
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov
|
||||
obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G,
|
||||
stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila
|
||||
strojev).
|
||||
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
|
||||
stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
|
||||
zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).
|
||||
|
||||
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak
|
||||
nastanek tehnične inteligence.
|
||||
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
|
||||
tehnične inteligence.
|
||||
|
||||
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
|
||||
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker
|
||||
so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost
|
||||
postane družbeno objektivno irelevantna.
|
||||
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
|
||||
sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
|
||||
objektivno irelevantna.
|
||||
|
||||
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo
|
||||
lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
||||
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
|
||||
virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
||||
|
||||
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
|
||||
izolirane sisteme.
|
||||
|
|
@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
|
|||
|
||||
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||||
|
||||
Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni
|
||||
značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
|
||||
uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
|
||||
- ena
|
||||
- dva
|
||||
- tri
|
||||
|
||||
<!-- -->
|
||||
|
||||
- ena
|
||||
|
||||
- dva
|
||||
|
||||
- tri
|
||||
|
||||
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
||||
|
||||
Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
|
||||
dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
|
||||
uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
|
||||
[@heinrich2013kritika, 99].
|
||||
|
||||
Konstantni kapital: $$c$$
|
||||
|
||||
|
||||
Presežna vrednost: $$m$$
|
||||
|
||||
|
||||
Variabilni kapital: $$v$$
|
||||
|
||||
Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
|
||||
kot: $$c + v + m$$
|
||||
|
||||
*Stopnja presežne vrednosti*.
|
||||
|
||||
Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
*Profitna stopnja*.
|
||||
|
||||
$$m / (c + v)$$
|
||||
|
||||
[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
|
||||
|
||||
*Delovni dan*.
|
||||
|
||||
*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
|
||||
mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
|
||||
družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
|
||||
produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
|
||||
razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
|
||||
delu [@heinrich2013kritika, 103].
|
||||
|
||||
Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
|
||||
temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
|
||||
kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
|
||||
to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
|
||||
skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
|
||||
prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
|
||||
in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
|
||||
soočenju pravice proti pravici:
|
||||
|
||||
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
|
||||
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
|
||||
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
|
||||
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
|
||||
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
|
||||
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
|
||||
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
|
||||
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
|
||||
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
|
||||
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
|
||||
|
||||
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
|
||||
|
||||
```
|
||||
produkcija presežne vrednosti
|
||||
-> razredni boj
|
||||
-> produkcija relativne presežne vrednosti
|
||||
-> tehnološki napredek
|
||||
```
|
||||
|
||||
*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
|
|
@ -229,7 +303,6 @@ uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
|
|||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: leroigourhan1990gib1
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -244,7 +317,6 @@ references:
|
|||
publisher: ŠKUC
|
||||
issued: 1988
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: leroigourhan1990gib2
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -259,7 +331,18 @@ references:
|
|||
publisher: ŠKUC
|
||||
issued: 1990
|
||||
language: sl
|
||||
########################################################################
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx2012kapital1
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
||||
title-short: "Kapital"
|
||||
volume: 1
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Sophia
|
||||
issued: 2012
|
||||
language: sl
|
||||
- type: book
|
||||
id: heinrich2013kritika
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -273,5 +356,4 @@ references:
|
|||
publisher: Sophia
|
||||
issued: 2013
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue