update notes

master
urosm 2024-03-19 02:09:22 +01:00
parent 424584b0cb
commit 0b05224980
7 changed files with 1730 additions and 1217 deletions

View File

@ -2,20 +2,21 @@
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
...
## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
## Tujost kapitala
<!-- ## Tujost kapitala -->
## Odmiranje razrednega boja
<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
<!-- ## Ksenokultura -->
## Ideologija kot tehnologija
## Ksenokultura
---
lang: sl
references:
########################################################################
- type: article-journal
id: krasovec2017tujost
author:
@ -27,7 +28,6 @@ references:
issued: 2017
page: 747-775
language: sl
########################################################################
- type: book
id: krasovec2021tujost
author:

View File

@ -3,12 +3,13 @@
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
[bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja*
prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije
[neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
hiperpovezav okoli teme [arhitekture in kapitalističnega
razvoja](tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).
Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem
zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja.
@ -20,23 +21,6 @@ pozabljeno možnost horizontalnega drsenja.
```
Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se
lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v
`pandoc` skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki,
da se lahko prilagodi -- generira spletno stran je v
`pandoc/bavbavhaus.net.lua`.
---
lang: sl
references:
- type: article-journal
id: tafuri1969peruna
author:
- family: Tafuri
given: Manfredo
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
issue: 1
issued: 1969
page: 31-79
language: it
...

View File

@ -1,32 +0,0 @@
---
title: "bavbavhaus.net"
...
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z
> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje
> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko
> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju
> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
> [@tafuri1969peruna, 77]
[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus
produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
---
lang: sl
references:
- type: article-journal
id: tafuri1969peruna
author:
- family: Tafuri
given: Manfredo
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
issue: 1
issued: 1969
page: 31-79
language: it
...

View File

@ -1,65 +1,124 @@
---
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
...
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
::: horizontal
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
> [@marx1989kritika, 246-247].
<!-- -->
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
> the connection between this latter branch of production and society as a
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
> different lines of business, which form just as many categories of the social
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
> Knowledge ever since the time of Adam?
>
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
> tendency of this whole line of argument:
>
> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
>
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
:::
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
gledamo kapital v deloti (družba).
@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
---
## Absolutna in relativna presežna vrednost
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
podrejen kapitalu.
## Produktivno in neproduktivno delo
::: horizontal
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
>
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
> produkcijski način in kapital sam.
>
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
> 133-134].
<!-- -->
> In the real production process labour is converted *in reality* into
> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
> between money and labour capacity. It is only through this *direct*
> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
> the worker but to the capitalist that the money is converted into
> capital, including the part which has taken on the form of the
> means of production, the conditions of labour. Previously money
> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
> the form of commodities (products) which possessed a shape
> enabling them to serve as the means of production for new
> commodities.
> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
> that the money is converted into capital, including the part which has taken
> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
> serve as the means of production for new commodities.
>
> It is only this particular relation to labour which
> converts money or commodity into capital, and that labour is
> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the
> conditions of production, to which there corresponds a particular
> position in the real production process -- converts money or
> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
> the *objective labour* which has attained an independent position
> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
> for the whole relation in which, and the manner in which, labour
> capacity figures in the capitalist production process. It is however
> of the highest importance to distinguish between this and *other*
> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
> determinate form of labour on which there depends the whole
> It is only this particular relation to labour which converts money or
> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
> corresponds a particular position in the real production process -- converts
> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
> production process. It is however of the highest importance to distinguish
> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
> capitalist mode of production, and capital itself.
>
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
> which converts the objective conditions of labour into capital, and
> their owners into capitalists, hence labour which produces its own
> product as capital [@marx1994economic, 130-131].
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
> objective conditions of labour into capital, and their owners into
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
> [@marx1994economic, 130-131].
:::
<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
> dela.
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
>
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
> kateri se delo prikazuje.
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
> prikazuje.
>
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
>
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
> @marx1977historicni, 202-203].
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].
<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
>
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
> ne spremeni na stvari.
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
>
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu.
<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
> se vrednost.
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
>
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
> opravil).
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
>
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
<!-- MEW 26/3, 264 -->
@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu.
---
lang: sl
references:
########################################################################
- type: book
id: marx1989kritika
author:
@ -345,7 +391,23 @@ references:
publisher: Marksistični center CK ZKS
issued: 1989
language: sl
########################################################################
- type: book
id: marx1987economic
author:
- family: Marx
given: Karl
title: "Economic works 1861--1863"
container-title: "Collected works"
container-author:
- family: Marx
given: Karl
- family: Engels
given: Frederick
volume: 30
publisher-place: London
publisher: Lawrence & Wishart
issued: 1987
language: en
- type: book
id: marx1994economic
author:
@ -363,7 +425,6 @@ references:
publisher: Lawrence & Wishart
issued: 1994
language: en
########################################################################
- type: book
id: marx1977historicni
author:
@ -380,7 +441,6 @@ references:
publisher: Mladinska knjiga
issued: 1977
language: sl
########################################################################
- type: book
id: marx1969teorije
author:

View File

@ -0,0 +1,42 @@
---
title: "Neusmerjeno pisanje"
...
::: horizontal
> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
> želel na
> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
> eventually program) the dream file: the file system that would have every
> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
> [@nelson1965complex, 85].
:::
---
lang: sl
references:
- type: paper-conference
id: nelson1965complex
author:
- family: Nelson
given: T. H.
title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate"
container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)"
publisher-place: New York
publisher: Association for Computing Machinery
issued: 1965
page: 84-100
language: en
...

View File

@ -1,132 +1,125 @@
---
title: "Teorija tehnologije, zapiski"
title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
...
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
20. stoletju, ne zajame.
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
ne zajame.
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z
njimi upravlja človek.
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
upravlja človek.
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
Vprašanje inteligence strojev.
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je
pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek
vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot
telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je
kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta
med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina
posebnost je, da so zunanja.
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
človeških ali živalskih organov.
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
živalskih organov.
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
pozunanjenih programov.
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
programov.
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
Tehnika
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
kulturo, zoološkim in sociološkim.
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
zoološkim in sociološkim.
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2,
> 11].
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
> [@leroigourhan1990gib2, 11].
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem"
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj
> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
*Družbeni spomin*.
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20].
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
> 20].
[Neurejeni izpiski]
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev"
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28].
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj
> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
> [@leroigourhan1990gib2, 28].
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov
> [@leroigourhan1990gib2, 34].
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
odstranljiva
@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo
kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela
sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks
ni, da se vrača v zlato dobo obrti.
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
se vrača v zlato dobo obrti.
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov
obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G,
stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila
strojev).
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak
nastanek tehnične inteligence.
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
tehnične inteligence.
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker
so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost
postane družbeno objektivno irelevantna.
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
objektivno irelevantna.
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo
lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
izolirane sisteme.
@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni
značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
- ena
- dva
- tri
<!-- -->
- ena
- dva
- tri
*Konstantni in variabilni kapital*.
Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
[@heinrich2013kritika, 99].
Konstantni kapital: $$c$$
Presežna vrednost: $$m$$
Variabilni kapital: $$v$$
Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
kot: $$c + v + m$$
*Stopnja presežne vrednosti*.
Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
*Profitna stopnja*.
$$m / (c + v)$$
[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
*Delovni dan*.
*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
delu [@heinrich2013kritika, 103].
Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
soočenju pravice proti pravici:
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
```
produkcija presežne vrednosti
-> razredni boj
-> produkcija relativne presežne vrednosti
-> tehnološki napredek
```
*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*.
<!--
@ -229,7 +303,6 @@ uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
---
lang: sl
references:
########################################################################
- type: book
id: leroigourhan1990gib1
author:
@ -244,7 +317,6 @@ references:
publisher: ŠKUC
issued: 1988
language: sl
########################################################################
- type: book
id: leroigourhan1990gib2
author:
@ -259,7 +331,18 @@ references:
publisher: ŠKUC
issued: 1990
language: sl
########################################################################
- type: book
id: marx2012kapital1
author:
- family: Marx
given: Karl
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
title-short: "Kapital"
volume: 1
publisher-place: Ljubljana
publisher: Sophia
issued: 2012
language: sl
- type: book
id: heinrich2013kritika
author:
@ -273,5 +356,4 @@ references:
publisher: Sophia
issued: 2013
language: sl
# vim: spelllang=sl
...