103 lines
4.4 KiB
Markdown
103 lines
4.4 KiB
Markdown
[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
|
||
ekonomije"]]
|
||
|
||
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
|
||
Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
|
||
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
|
||
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
|
||
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
|
||
fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
|
||
Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
|
||
*koncept fetišizma*.
|
||
|
||
Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
|
||
zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
|
||
teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
|
||
kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
|
||
|
||
## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
|
||
|
||
*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
|
||
teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
|
||
*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
|
||
antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
|
||
odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
|
||
kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
|
||
metoda
|
||
kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
|
||
|
||
Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
|
||
|
||
> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
|
||
> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
|
||
> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
|
||
> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
|
||
> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
|
||
> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
|
||
|
||
Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
|
||
človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
|
||
zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
|
||
razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
|
||
človeštva).
|
||
|
||
Iz tega:
|
||
|
||
> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
|
||
> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
|
||
|
||
Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
|
||
globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
|
||
*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
|
||
|
||
*Koncept odtujitve*.
|
||
|
||
*Koncept resnice*
|
||
|
||
## Kritika in znanost v *Kapitalu*
|
||
|
||
141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
|
||
kot predstava ekonomskih razmerij.
|
||
|
||
147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
|
||
pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
|
||
bolj …
|
||
|
||
147:
|
||
|
||
> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
|
||
> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
|
||
> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
|
||
|
||
… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
|
||
odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
|
||
subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
|
||
v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
|
||
kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
|
||
»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
|
||
kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
|
||
|
||
153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
|
||
|
||
## Opombe za sklep
|
||
|
||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
|
||
Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
|
||
|
||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
|
||
Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
|
||
*Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
|
||
Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
|
||
Sophia, 2018), 69.
|
||
|
||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
|
||
navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
|
||
*Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
|
||
založba, 1977), 147.
|
||
|
||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
|
||
»Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
|
||
|
||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
|
||
70.
|