update notes

digresija_o_produktivnem_delu.md

@@ -38,9 +38,9 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
 > kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
 > bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
-> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
-> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
+> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
+> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
+> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
 > prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
 > življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
 > kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
@@ -370,6 +370,23 @@ podrejen kapitalu.
 ---
 lang: sl
 references:
+- type: book
+  id: marx1985kritika
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
+  container-title: "Temeljna izdaja"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  volume: "I/8"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Marksistični center CK ZKS
+  issued: 1985
+  language: sl
 - type: book
   id: marx1989kritika
   author:

fragment_o_strojih.md

@@ -0,0 +1,89 @@
+---
+title: "Fragment o strojih"
+...
+
+> Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting
+> mules etc. So produkti človeške industrije; naravni material, preobražen v
+> organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. *So s
+> človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov*; upredmetena moč znanja.
+> Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje,
+> knowledge, postalo *neposredna produktivna sila*, tako da so sami pogoji
+> družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intelecta ter so
+> po njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene
+> produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene
+> prakse; realnega življenjskega procesa.
+>
+> *Razvoj capital fixe je še po neki drugi strani kazalec stopnje razvoja
+> bogastva nasploh ali razvoja kapitala.* Predmet produkcije, usmerjene
+> neposredno k uporabni vrednosti in prav tako neposredno k menjalni vrednosti,
+> je produkt sam, ki je namenjen konsumpciji. Del produkcije, ki je usmerjen k
+> produkciji capital fixe, ne producira neposrednih predmetov za užitek niti
+> neposrednih menjalnih vrednosti; vsaj ne menjalnih vrednosti, ki jih je mogoče
+> neposredno realizirati. *Že dosežena stopnja produktivnosti -- to, da del
+> produkcijskega časa zadošča za neposredno produkcijo -- je torej vzrok temu,
+> da se čedalje večji [del] uporablja za produkcijo produkcijskih sredstev.* K
+> temu sodi, da lahko družba počaka; da lahko velik del že ustvarjenega bogastva
+> odtegne tako neposrednemu užitku kakor tudi produkciji, namenjeni neposrednemu
+> užitku, zato, da bi ta del uporabila za delo, ki *ni neposredno produktivno*
+> (ravno v materialnem produkcijskem procesu samem). To zahteva visoko raven že
+> dosežene produktivnosti in relativen prebitek, in sicer takšno raven, [ki je]
+> neposredno sorazmerna s preobrazbo capital circulant v capital fixe. Kako je
+> *velikost relativnega surplusnega dela odvisna od produktivnosti nujnega
+> dela*, tako [je] *velikost delovnega časa, uporabljenega v produkciji capital
+> fixe* -- živega kakor tudi upredmetenega -- [odvisna] od *produktivnosti
+> delovnega časa, namenjenega neposredni produkciji produktov*. Pogoj za to sta
+> *surplusno prebivalstvo* (s tega stališča) kakor tudi *surplusna produkcija*.
+> To se pravi, rezultat časa, uporabljenega za neposredno produkcijo, mora biti
+> relativno prevelik glede na neposredno potrebo po njem v reprodukciji
+> kapitala, uporabljenega v tej industrijski panogi. *Čim manj fiksni kapital*
+> neposredno prinaša sadove, čim manj posega v *neposredni produkcijski proces*,
+> večja morata biti relativno *surplusno prebivalstvo* in *surplusna
+> produkcija*; torej ga je več za gradnjo železnic, kanalov, vodovodnih
+> napeljav, telegrafov etc. kakor za mašinerijo, neposredno dejavno v
+> neposrednem produkcijskem procesu. Zato -- k čemur se bomo vrnili pozneje -- v
+> nenehni nadprodukciji ali podprodukciji moderne industrije -- nenehna nihanja
+> in krči zaradi nesorazmerja, v katerem se preobrazi zdaj premalo, zdaj preveč
+> capital circulant v capital fixe. [@marx1985kritika, 506-507]
+
+> Kakor z razvojem velike industrije baza, na kateri temelji prilaščanje tujega
+> delovnega časa, ne tvori ali ne ustvarja več bogastva, tako neha s tem
+> razvojem tudi *neposredno delo* biti takšna baza produkcije, kolikor se po eni
+> strani spreminja v bolj nadzorno in regulirajočo dejavnost; nato pa tudi zato,
+> ker produkt neha biti produkt oposameznjenega neposrednega dela, pač pa se,
+> ravno narobe, *kombinacija* družbene dejavnosti prikazuje kot producent. "Brž
+> ko se razvije delitev dela, je skoraj vsako delo posameznega individua del of
+> a whole, *having no value or utility of itself. There is nothing on which the
+> labourer can seize: this is my produce, this I will keep to myself.*" (*Labour
+> defended*, 1, 2, XI.) V neposredni menjavi se oposameznjeno neposredno delo
+> prikazuje kot realizirano v nekem posebnem produktu ali v delu produkta in
+> njegov skupnostni družbeni značaj -- njegov značaj upredmetenega občega dela
+> in zadovoljitve obče potrebe -- je postavljen zgolj z menjavo. Nasprotno pa je
+> v produkcijskem procesu velike industrije po eni strani za produktivno silo
+> delovnega sredstva, razvitega v avtomatičen proces, podvrženje naravnih sil
+> družbenemu razumu predpostavka, *hkrati pa je po drugi strani delo posameznika
+> v svojem neposrednem bivanju postavljeno kot odpravljeno posamezno delo, tj.
+> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
+> [@marx1985kritika, 508-509]
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: marx1985kritika
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
+  container-title: "Temeljna izdaja"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  volume: "I/8"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Marksistični center CK ZKS
+  issued: 1985
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl,en
+...

index.md

@@ -16,10 +16,10 @@ okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
 
 Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
 formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
-prikazanih zapiskov.
+prikazanih zapiskov:
 
-``` center
-... > [] > [] > [] > ...
+```
+[] > [] > [] > ...
 ```
 
 Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in

teorije_tehnologije.md

@@ -4,7 +4,7 @@ title: "Teorije tehnologije"
 
 Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
 nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
-ne zajame.
+ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
 
 *Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
 dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
@@ -18,7 +18,7 @@ avtomatizacija predstavlja odtujitev.
 3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
 danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
 
-## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
+## Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
 
 Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
 sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
@@ -139,7 +139,7 @@ zoološkim in sociološkim.
 - 5. eksternalizacija programiranja (?)
 
 
-## Karl Marx, *Kapital*
+## Marx, *Kapital*
 
 Kapitalistični stroji in industrija.
 
@@ -155,7 +155,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
 
 - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
   kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
-delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
+delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
 
 - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
   se vrača v zlato dobo obrti.
@@ -182,7 +182,7 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
   gospodinjstva)
 
 
-## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
+## Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
 
 *Konstantni in variabilni kapital*.
 
@@ -318,7 +318,64 @@ Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stro
 Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
 ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
 
-[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
+## Morris-Suzuki, *Beyond computopia*
+
+
+### Monopolni kapital
+
+Morris-Suzuki na podlagi Barana in Sweezeya ter Bravermana glavne elemente
+modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
+
+> 1. ekonomija kjer prevladujejo velike korporacije, katerih konkurenčne
+>    instinkte omejuje močna potreba po vzajemni samoohranitvi;
+> 2. vedno večji ekonomski presežek, ki se usmerja v neproduktivne rabe
+>    (prodaja, militarizem, odpadki) in vedno znova grozi, da bo zajel sistem;
+> 3. menedžerski vladajoči razred pri katerem je lastnina kapitala posplošeno
+>    (tj. razred kot celota ima v lasti večino kapitala kot celote, posamezniki
+>    pa običajno niso lastniki določenega fragmenta kapitala s katerim
+>    upravljajo);
+> 4. obsežen, dekvalificiran (razveščinjen) in splošno pasiven delavski razred;
+>    ter
+> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
+>    "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
+>    in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74].
+
+### Produkcija informacij
+
+Posledica fizične razdružitve delavca (živega dela) in stroja (nakopičenega
+dela) je, da se ekonomski "center" premakne od produkcije dobrin k produkciji
+inovacij (tj. produkciji novega znanja za izdelavo dobrin). Razloga sta predvsem
+dva:
+
+1. Avtomatizacija poveča hitrost in zmanjša strošek produkcije dobrin. Ob
+   obstoječih mejah trga bi to vodilo v nasičenje trga in stagnacijo, če
+   podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
+   in nadgrajevanju svojih produktov.
+2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
+   težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji
+   [@morrissuzuki1988beyond, 76].
+
+Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
+sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
+inovacija nudi izstop iz te pasti.
+
+---
+
+*avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem)
+
+*informacijski kapitalizem*
+
+Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
+
+*general intellect*, obči razum (splošni intelekt) (meti 1 08 str 506)
+
+: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
+produktivna sila
+
+## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation*
+
+
+
 
 <!--
 
@@ -401,14 +458,26 @@ references:
   issued: 2013
   language: sl
 - type: book
-  id: morrissuzuki2011beyond
+  id: morrissuzuki1988beyond
   author:
   - family: Morris-Suzuki
     given: Tessa
   title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
   title-short: "Beyond computopia"
   publisher-place: London
-  publisher: Routledge
-  issued: 2011
+  publisher: Kegan Paul International
+  issued: 1988
   language: en
+- type: book
+  id: ramtin1991capitalism
+  author:
+  - family: Ramtin
+    given: Ramin
+  title: "Capitalism and automation: revolution in technology and capitalist breakdown"
+  title-short: "Capitalism and automation"
+  publisher-place: London
+  publisher: Pluto Press
+  issued: 1991
+  language: en
+# vim: spelllang=sl
 ...

zgodovina_estetike.md

@@ -2,11 +2,28 @@
 title: "Zgodovina estetike"
 ...
 
-Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
+## Kant, *Kritika razsodne moči*
 
-Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
+<!--
+3. kritika: Kaj lahko upam?
+-->
 
-- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
+> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem
+> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi
+> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se
+> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva
+> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo
+> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj
+> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako
+> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se
+> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj
+> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako
+> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo
+> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem
+> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3,
+> 10].
+
+Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu? 
 
   - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
     na osnovi svojega smotra.
@@ -39,15 +56,16 @@ Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
 
 najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
 
-vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
--------------------|------------------------------------------------------
-spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
-občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
-želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
+: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38].
 
-(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
+Vse zmožnosti čudi          Spoznavne zmožnosti  Načela a\ priori  Aplikacija na
+--------------------------- -------------------- ----------------- --------------
+Spoznavna zmožnost          Razum                Zakonitost        Naravo
+Občutje ugodja in neugodja  Razsodna moč         Smotrnost         Umetnost
+Želelna zmožnost            Um                   Končni smoter     Svobodo
 
-4 momenti razlage lepega 
+
+### 4 momenti razlage lepega 
 
 - kvaliteta, realnost
 - kvantiteta
@@ -65,6 +83,8 @@ Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
 
 - umetnost sili k družabnemu sporočanju
 - Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
+
+
 - to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
   ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
   naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
@@ -74,8 +94,6 @@ Protislovje pojmovanja umetnosti:
 
 Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
 
-Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
-Battersby)
 
 *Vrt*.
 
@@ -109,7 +127,8 @@ moraš bit genij za prepoznanje genija)
 
 odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
 
-&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+### &sect; 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+
 
 : kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
 izbere za smoter, če je zadnji smoter?
@@ -125,10 +144,55 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
     Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
     dogaja.
 
-(naslednjič hegel)
+## Schiller
 
+- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.)
+- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*.
+- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko
+  rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo
+  rešitev človeštva.
+- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
+  sposobnost.
+- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
+  obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
+
+- Kant, Spor fakultet
+  - višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih
+  - pojem dogodka
+  - dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu
+  - Kant stavi na spomin (na dogodek)
+- Buerger
+  - Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
+  - Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
+    okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
+- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
+  - mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
+    prisotnost boga
+  - reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično,
+    celovito in služi vsaki oblasti
+  - estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme
+    pojavljati v reprezentacijskem režimu
+- umik iz delovanja, *far niente*
+- ne početi nič je dostop do resnice same
+
+- (Thompson, zgodovina ure)
+- (gl. estetski marksizem)
 
 ---
 lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: kant1999kritika3
+  author:
+  - family: Kant
+    given: Immanuel
+  title: "Kritika razsodne moči"
+  translator:
+  - family: Riha
+    given: Rado
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: ZRC
+  issued: 1999
+  language: sl
 # vim: spelllang=sl
 ...