diff --git a/digresija_o_produktivnem_delu.md b/digresija_o_produktivnem_delu.md index 0041966..b6d1094 100644 --- a/digresija_o_produktivnem_delu.md +++ b/digresija_o_produktivnem_delu.md @@ -38,9 +38,9 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu": > produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice > kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava > bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev -> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, -> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko -> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v +> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug +> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska > prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v > življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno > kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi @@ -370,6 +370,23 @@ podrejen kapitalu. --- lang: sl references: +- type: book + id: marx1985kritika + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858" + container-title: "Temeljna izdaja" + container-author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Friedrich + volume: "I/8" + publisher-place: Ljubljana + publisher: Marksistični center CK ZKS + issued: 1985 + language: sl - type: book id: marx1989kritika author: diff --git a/fragment_o_strojih.md b/fragment_o_strojih.md new file mode 100644 index 0000000..139b31d --- /dev/null +++ b/fragment_o_strojih.md @@ -0,0 +1,89 @@ +--- +title: "Fragment o strojih" +... + +> Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting +> mules etc. So produkti človeške industrije; naravni material, preobražen v +> organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. *So s +> človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov*; upredmetena moč znanja. +> Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje, +> knowledge, postalo *neposredna produktivna sila*, tako da so sami pogoji +> družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intelecta ter so +> po njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene +> produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene +> prakse; realnega življenjskega procesa. +> +> *Razvoj capital fixe je še po neki drugi strani kazalec stopnje razvoja +> bogastva nasploh ali razvoja kapitala.* Predmet produkcije, usmerjene +> neposredno k uporabni vrednosti in prav tako neposredno k menjalni vrednosti, +> je produkt sam, ki je namenjen konsumpciji. Del produkcije, ki je usmerjen k +> produkciji capital fixe, ne producira neposrednih predmetov za užitek niti +> neposrednih menjalnih vrednosti; vsaj ne menjalnih vrednosti, ki jih je mogoče +> neposredno realizirati. *Že dosežena stopnja produktivnosti -- to, da del +> produkcijskega časa zadošča za neposredno produkcijo -- je torej vzrok temu, +> da se čedalje večji [del] uporablja za produkcijo produkcijskih sredstev.* K +> temu sodi, da lahko družba počaka; da lahko velik del že ustvarjenega bogastva +> odtegne tako neposrednemu užitku kakor tudi produkciji, namenjeni neposrednemu +> užitku, zato, da bi ta del uporabila za delo, ki *ni neposredno produktivno* +> (ravno v materialnem produkcijskem procesu samem). To zahteva visoko raven že +> dosežene produktivnosti in relativen prebitek, in sicer takšno raven, [ki je] +> neposredno sorazmerna s preobrazbo capital circulant v capital fixe. Kako je +> *velikost relativnega surplusnega dela odvisna od produktivnosti nujnega +> dela*, tako [je] *velikost delovnega časa, uporabljenega v produkciji capital +> fixe* -- živega kakor tudi upredmetenega -- [odvisna] od *produktivnosti +> delovnega časa, namenjenega neposredni produkciji produktov*. Pogoj za to sta +> *surplusno prebivalstvo* (s tega stališča) kakor tudi *surplusna produkcija*. +> To se pravi, rezultat časa, uporabljenega za neposredno produkcijo, mora biti +> relativno prevelik glede na neposredno potrebo po njem v reprodukciji +> kapitala, uporabljenega v tej industrijski panogi. *Čim manj fiksni kapital* +> neposredno prinaša sadove, čim manj posega v *neposredni produkcijski proces*, +> večja morata biti relativno *surplusno prebivalstvo* in *surplusna +> produkcija*; torej ga je več za gradnjo železnic, kanalov, vodovodnih +> napeljav, telegrafov etc. kakor za mašinerijo, neposredno dejavno v +> neposrednem produkcijskem procesu. Zato -- k čemur se bomo vrnili pozneje -- v +> nenehni nadprodukciji ali podprodukciji moderne industrije -- nenehna nihanja +> in krči zaradi nesorazmerja, v katerem se preobrazi zdaj premalo, zdaj preveč +> capital circulant v capital fixe. [@marx1985kritika, 506-507] + +> Kakor z razvojem velike industrije baza, na kateri temelji prilaščanje tujega +> delovnega časa, ne tvori ali ne ustvarja več bogastva, tako neha s tem +> razvojem tudi *neposredno delo* biti takšna baza produkcije, kolikor se po eni +> strani spreminja v bolj nadzorno in regulirajočo dejavnost; nato pa tudi zato, +> ker produkt neha biti produkt oposameznjenega neposrednega dela, pač pa se, +> ravno narobe, *kombinacija* družbene dejavnosti prikazuje kot producent. "Brž +> ko se razvije delitev dela, je skoraj vsako delo posameznega individua del of +> a whole, *having no value or utility of itself. There is nothing on which the +> labourer can seize: this is my produce, this I will keep to myself.*" (*Labour +> defended*, 1, 2, XI.) V neposredni menjavi se oposameznjeno neposredno delo +> prikazuje kot realizirano v nekem posebnem produktu ali v delu produkta in +> njegov skupnostni družbeni značaj -- njegov značaj upredmetenega občega dela +> in zadovoljitve obče potrebe -- je postavljen zgolj z menjavo. Nasprotno pa je +> v produkcijskem procesu velike industrije po eni strani za produktivno silo +> delovnega sredstva, razvitega v avtomatičen proces, podvrženje naravnih sil +> družbenemu razumu predpostavka, *hkrati pa je po drugi strani delo posameznika +> v svojem neposrednem bivanju postavljeno kot odpravljeno posamezno delo, tj. +> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.* +> [@marx1985kritika, 508-509] + +--- +lang: sl +references: +- type: book + id: marx1985kritika + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858" + container-title: "Temeljna izdaja" + container-author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Friedrich + volume: "I/8" + publisher-place: Ljubljana + publisher: Marksistični center CK ZKS + issued: 1985 + language: sl +# vim: spelllang=sl,en +... diff --git a/index.md b/index.md index 10f492e..81a7e61 100644 --- a/index.md +++ b/index.md @@ -16,10 +16,10 @@ okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno -prikazanih zapiskov. +prikazanih zapiskov: -``` center -... > [] > [] > [] > ... +``` +[] > [] > [] > ... ``` Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in diff --git a/teorije_tehnologije.md b/teorije_tehnologije.md index 90bfc66..bef3ae6 100644 --- a/teorije_tehnologije.md +++ b/teorije_tehnologije.md @@ -4,7 +4,7 @@ title: "Teorije tehnologije" Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju, -ne zajame. +ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja. *Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. @@ -18,7 +18,7 @@ avtomatizacija predstavlja odtujitev. 3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev. -## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* +## Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. @@ -139,7 +139,7 @@ zoološkim in sociološkim. - 5. eksternalizacija programiranja (?) -## Karl Marx, *Kapital* +## Marx, *Kapital* Kapitalistični stroji in industrija. @@ -155,7 +155,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem. - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim -delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)). +delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)). - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da se vrača v zlato dobo obrti. @@ -182,7 +182,7 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa. gospodinjstva) -## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije* +## Heinrich, *Kritika politične ekonomije* *Konstantni in variabilni kapital*. @@ -318,7 +318,64 @@ Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stro Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ... -[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md) +## Morris-Suzuki, *Beyond computopia* + + +### Monopolni kapital + +Morris-Suzuki na podlagi Barana in Sweezeya ter Bravermana glavne elemente +modela "monopolnega kapitala" povzema tako: + +> 1. ekonomija kjer prevladujejo velike korporacije, katerih konkurenčne +> instinkte omejuje močna potreba po vzajemni samoohranitvi; +> 2. vedno večji ekonomski presežek, ki se usmerja v neproduktivne rabe +> (prodaja, militarizem, odpadki) in vedno znova grozi, da bo zajel sistem; +> 3. menedžerski vladajoči razred pri katerem je lastnina kapitala posplošeno +> (tj. razred kot celota ima v lasti večino kapitala kot celote, posamezniki +> pa običajno niso lastniki določenega fragmenta kapitala s katerim +> upravljajo); +> 4. obsežen, dekvalificiran (razveščinjen) in splošno pasiven delavski razred; +> ter +> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo +> "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci +> in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74]. + +### Produkcija informacij + +Posledica fizične razdružitve delavca (živega dela) in stroja (nakopičenega +dela) je, da se ekonomski "center" premakne od produkcije dobrin k produkciji +inovacij (tj. produkciji novega znanja za izdelavo dobrin). Razloga sta predvsem +dva: + +1. Avtomatizacija poveča hitrost in zmanjša strošek produkcije dobrin. Ob + obstoječih mejah trga bi to vodilo v nasičenje trga in stagnacijo, če + podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju + in nadgrajevanju svojih produktov. +2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse + težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji + [@morrissuzuki1988beyond, 76]. + +Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko +sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna +inovacija nudi izstop iz te pasti. + +--- + +*avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem) + +*informacijski kapitalizem* + +Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov + +*general intellect*, obči razum (splošni intelekt) (meti 1 08 str 506) + +: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot +produktivna sila + +## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation* + + + -- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?" +> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem +> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi +> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se +> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva +> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo +> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj +> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako +> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se +> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj +> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako +> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo +> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem +> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3, +> 10]. + +Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu? - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat na osnovi svojega smotra. @@ -39,15 +56,16 @@ Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična. najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat -vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na --------------------|------------------------------------------------------ -spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo -občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost -želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo +: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38]. -(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu) +Vse zmožnosti čudi Spoznavne zmožnosti Načela a\ priori Aplikacija na +--------------------------- -------------------- ----------------- -------------- +Spoznavna zmožnost Razum Zakonitost Naravo +Občutje ugodja in neugodja Razsodna moč Smotrnost Umetnost +Želelna zmožnost Um Končni smoter Svobodo -4 momenti razlage lepega + +### 4 momenti razlage lepega - kvaliteta, realnost - kvantiteta @@ -65,6 +83,8 @@ Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše - umetnost sili k družabnemu sporočanju - Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna + + - to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo. ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi @@ -74,8 +94,6 @@ Protislovje pojmovanja umetnosti: Umetniško delo je povzročeno s strani narave. -Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine -Battersby) *Vrt*. @@ -109,7 +127,8 @@ moraš bit genij za prepoznanje genija) odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat). -&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu +### § 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu + : kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem izbere za smoter, če je zadnji smoter? @@ -125,10 +144,55 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter? Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi dogaja. -(naslednjič hegel) +## Schiller +- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.) +- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*. +- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko + rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo + rešitev človeštva. +- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko + sposobnost. +- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je + obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza). + +- Kant, Spor fakultet + - višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih + - pojem dogodka + - dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu + - Kant stavi na spomin (na dogodek) +- Buerger + - Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija + - Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na + okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna. +- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti: + - mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in + prisotnost boga + - reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično, + celovito in služi vsaki oblasti + - estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme + pojavljati v reprezentacijskem režimu +- umik iz delovanja, *far niente* +- ne početi nič je dostop do resnice same + +- (Thompson, zgodovina ure) +- (gl. estetski marksizem) --- lang: sl +references: +- type: book + id: kant1999kritika3 + author: + - family: Kant + given: Immanuel + title: "Kritika razsodne moči" + translator: + - family: Riha + given: Rado + publisher-place: Ljubljana + publisher: ZRC + issued: 1999 + language: sl # vim: spelllang=sl ...