update notes
parent
a1f0b9e53c
commit
65143ada6e
|
|
@ -0,0 +1,32 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Delitev čutnega"
|
||||
abstract: |
|
||||
Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
|
||||
...
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
Kako Ranciere poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
|
||||
arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
|
||||
političnofilozofskega preverjanja enakosti.
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: ranciere2015aisthesis
|
||||
author:
|
||||
- family: Rancière
|
||||
given: Jacques
|
||||
title: "Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti"
|
||||
title-short: "Aisthesis"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Dular
|
||||
given: Sonja
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Maska
|
||||
issued: 2015
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
@ -370,23 +370,6 @@ podrejen kapitalu.
|
|||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1985kritika
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
|
||||
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||||
container-author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
- family: Engels
|
||||
given: Friedrich
|
||||
volume: "I/8"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1985
|
||||
language: sl
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx1989kritika
|
||||
author:
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -65,6 +65,21 @@ title: "Fragment o strojih"
|
|||
> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
|
||||
> [@marx1985kritika, 508-509]
|
||||
|
||||
|
||||
> Če bi stroj trajal večno, če bi ne bil sam iz minljivega materiala, ki ga je
|
||||
> treba reproducirati (povsem abstrahiramo od iznajdbe bolj izpopolnjenih
|
||||
> strojev, ki bi mu odvzeli značaj stroja), če bi bil perpetuum mobile, bi
|
||||
> najpopolneje ustrezal svojemu pojmu. Njegove vrednosti ne bi bilo treba
|
||||
> nadomeščati, ker bi trajno obstajala v neuničljivi materialnosti. Ker se
|
||||
> capital fixe uporablja samo, kolikor je kot vrednost manjši, kakor je kot
|
||||
> postavljalec vrednosti, bi surplusna vrednost, realizirana v capital
|
||||
> circulant, čeprav ta sam ne bi nikdar stopil v cirkulacijo kot vrednost,
|
||||
> vendarle kmalu nadomestila avances, tako da bi sam deloval kot postavljalec
|
||||
> vrednosti, potem ko bi bili njegovi stroški za kapitalista, prav tako kot
|
||||
> [stroški] surplusnega dela, = 0. Deloval bi naprej kot produktivna sila dela
|
||||
> in bil obenem denar v 3\. pomenu, konstantna zase bivajoča vrednost.
|
||||
> [@marx1985kritika, 553]
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
23
index.md
23
index.md
|
|
@ -5,25 +5,16 @@ title: "bavbavhaus.net"
|
|||
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
|
||||
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
|
||||
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
|
||||
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
|
||||
> projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za
|
||||
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
|
||||
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
|
||||
|
||||
*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus produktivne
|
||||
subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet hiperpovezav
|
||||
okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
|
||||
[kapitalističnega razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
|
||||
|
||||
Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
|
||||
formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
|
||||
prikazanih zapiskov:
|
||||
|
||||
```
|
||||
[] > [] > [] > ...
|
||||
```
|
||||
|
||||
Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
|
||||
citate, je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
|
||||
*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
|
||||
nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
|
||||
enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
|
||||
dela](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md),
|
||||
[tehnologije](teorije_tehnologije.md) in [kapitalističnega
|
||||
razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -2015,11 +2015,11 @@ generale]. Jasno pa je, da se s kapitalističnim razvojem spreminja značaj
|
|||
> adattamento e quindi di sopravvivenza"?
|
||||
:::
|
||||
|
||||
[^22]: Horst Rittel, [*Ueberlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
|
||||
Bedeutung der Entscheidungstheorien*]{lang=de}, relazione dello
|
||||
Studiengruppe für Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku
|
||||
v uredništvu H. Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München,
|
||||
Oldenbourg Verlag, 1966, pp. 110--129.
|
||||
[^22]: Horst Rittel, *Ueberlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
|
||||
Bedeutung der Entscheidungstheorien*, relazione dello Studiengruppe für
|
||||
Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku v uredništvu H.
|
||||
Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München, Oldenbourg Verlag,
|
||||
1966, pp. 110--129.
|
||||
|
||||
[^23]: Prav tam.
|
||||
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -0,0 +1,88 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Metoda enakosti"
|
||||
abstract: |
|
||||
Zapiski okoli Rancièrjevih političnofilozofskih konceptov.
|
||||
...
|
||||
|
||||
## *Nerazumevanje*
|
||||
|
||||
*politična filozofija*
|
||||
|
||||
: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
|
||||
|
||||
|
||||
Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
|
||||
načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
|
||||
da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
|
||||
pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
|
||||
|
||||
|
||||
## "Je čas emancipacije minil?"
|
||||
|
||||
Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
|
||||
zastavi kot
|
||||
Rancière izpostavi teološkos
|
||||
|
||||
> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
|
||||
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
|
||||
> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
|
||||
> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
|
||||
> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
|
||||
> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
|
||||
> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
|
||||
> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
|
||||
> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
|
||||
> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
|
||||
> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
|
||||
> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
|
||||
> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
|
||||
|
||||
Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
|
||||
red.
|
||||
|
||||
|
||||
> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
|
||||
> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
|
||||
> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
|
||||
> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
|
||||
> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
|
||||
|
||||
Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
|
||||
|
||||
Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
|
||||
oziroma marksistični determinizem.
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: ranciere2005nerazumevanje
|
||||
author:
|
||||
- family: Rancière
|
||||
given: Jacques
|
||||
title: "Nerazumevanje"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Šumič-Riha
|
||||
given: Jelica
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
|
||||
issued: 2005
|
||||
language: sl
|
||||
- type: article-journal
|
||||
id: ranciere2012je
|
||||
author:
|
||||
- family: Rancière
|
||||
given: Jacques
|
||||
title: "Je čas emancipacije minil?"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Benčin
|
||||
given: Rok
|
||||
container-title: "Filozofski vestnik"
|
||||
volume: XXXIII
|
||||
issue: 1
|
||||
issued: 2012
|
||||
page: 133-145
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
@ -1,32 +1,121 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Neusmerjeno pisanje"
|
||||
abstract: |
|
||||
Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču.
|
||||
...
|
||||
|
||||
[index](tujost_kapitala.md)
|
||||
|
||||
## Eno izhodišče: pisava/koda
|
||||
|
||||
> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20\. stoletja naprej je
|
||||
> hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev. Zmožnost koncentracije
|
||||
> na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi,
|
||||
> značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več
|
||||
> vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti. [@krasovec2021tujost, 136]
|
||||
|
||||
> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem
|
||||
> stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še
|
||||
> neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne
|
||||
> miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]
|
||||
|
||||
> [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je
|
||||
> v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna
|
||||
> kot pa linearna. Za "dešifriranje" novomedijskih sporočil je pomembna zmožnost
|
||||
> hkratnega sledenja večjemu številu sporočil in povezovanja med njimi, medtem
|
||||
> ko je bila najpomembnejša kognitivna funkcija zgodovinske zavesti to, kar
|
||||
> filozofija obravnava kot izpeljevanje, kot zmožnost produkcije linearnega
|
||||
> vzročno-posledičnega sosledja vzrokov in učinkov ali premis in sklepov ali
|
||||
> razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način
|
||||
> poglobljenega razumevanja.
|
||||
|
||||
## Drugo izhodišče: "sanjski datotečni format"
|
||||
|
||||
Glavno izhodišče je prispevek T. H. Nelsona "Complex information processing" iz
|
||||
leta 1965. [@nelson1965complex] Kljub neposredni tehničnosti Nelsonove
|
||||
spekulacije in predloga ter iz tega skoraj nujno izhajajoči tehnični
|
||||
zastarelosti nekaterih izpostavljenih problemov, prispevek ostaja aktualen
|
||||
zaradi svojega enostavnega vprašanja: *kakšne so (nove) možnosti uporabe
|
||||
osebnega računalnika*.
|
||||
|
||||
Natančneje se sprašuje o vrsti datotečnih struktur, ki so primerne za osebno
|
||||
(kreativno) rabo, onkraj ustaljenih vrst za poslovno in znanstveno obdelavo
|
||||
podatkov. Omogočati bi morale, pravi, "zapletene in občutljive razporeditve,
|
||||
popolno spremenljivost, neopredeljene alternative in temeljito interno
|
||||
dokumentacijo". Zaradi številnih možnih primerov uporabe mora predlagana
|
||||
datotečna struktura biti preprost sistem gradnikov, ki je usmerjen k uporabniku
|
||||
in namenjena splošni (nedoločeni) uporabi. [@nelson1965complex, 84] Tako
|
||||
opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
|
||||
|
||||
::: horizontal
|
||||
|
||||
> Namen [tega dela] je bil ustvariti tehnike za ravnanje z osebnimi datotečnimi
|
||||
> sistemi in rokopisi v nastajanju. Ti dve rabi sta tesno povezani in se močno
|
||||
> ne razlikujeta. [...] Pogosto se osebne datoteke dejansko razvijejo v rokopise
|
||||
> in zbiranje zapiskov *postane* pisanje besedila brez ostrega preloma.
|
||||
>
|
||||
> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
|
||||
> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
|
||||
> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
|
||||
> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
|
||||
> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
|
||||
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
|
||||
> želel na
|
||||
> *sanjsko* datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
|
||||
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse, kar bi si
|
||||
> želel, na prav tako zapleten način, kot bi si želel, ter bi rokoval z zapiski
|
||||
> in rokopisi na tako prefinjene in zapletene načine, kot bi si želel.
|
||||
> [@nelson1965complex, 85]
|
||||
|
||||
> [This work's] purpose was to create techniques for handling personal file
|
||||
> systems and manuscripts in progress. These two purposes are closely related
|
||||
> and not sharply distinct. [...] Indeed, often personal files shade into
|
||||
> manuscripts, and the assembly of textual notes *becomes* the writing of text
|
||||
> without a sharp break.
|
||||
>
|
||||
> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
|
||||
> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
|
||||
> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
|
||||
> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
|
||||
> eventually program) the dream file: the file system that would have every
|
||||
> eventually program) the *dream* file: the file system that would have every
|
||||
> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
|
||||
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
|
||||
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
|
||||
> [@nelson1965complex, 85].
|
||||
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled.
|
||||
|
||||
:::
|
||||
|
||||
## Izpeljava
|
||||
|
||||
1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
|
||||
*povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
|
||||
je urejen niz zapisov. Povezava pa je povezava med dvema zapisoma iz
|
||||
različnih seznamov. V našem primeru gre za sploščitev zapisov in seznamov,
|
||||
kar obrne tudi funkcioniranje povezav znotraj sistema: zapisi se povezujejo z
|
||||
drugimi zapisi, ampak ti niso urejeni v sezname; ob prikazu posameznega
|
||||
zapisa se nanizajo tudi vsi povezani zapisi, kar pomeni, da povezave zapisa
|
||||
do drugih zapisov tvorijo seznam. To sploščitev lahko razumemo kot
|
||||
funkcionalno okrnitev *ELF*. Kar je v našem primeru zapis, bi pri *ELF*
|
||||
lahko veljalo za seznam zapisov (npr. odstavkov ...). Pri *ELF* bi
|
||||
posamezne odstavke lahko povezovali s posameznimi odstavki v drugih
|
||||
seznamih (odstavkov).
|
||||
|
||||
2. *Kontekstualne povezave*.
|
||||
|
||||
|
||||
2. *Ikonoklazem*.
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: book
|
||||
id: krasovec2021tujost
|
||||
author:
|
||||
- family: Krašovec
|
||||
given: Primož
|
||||
title: "Tujost kapitala"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Sophia
|
||||
issued: 2021
|
||||
language: sl
|
||||
- type: paper-conference
|
||||
id: nelson1965complex
|
||||
author:
|
||||
|
|
@ -39,4 +128,15 @@ references:
|
|||
issued: 1965
|
||||
page: 84-100
|
||||
language: en
|
||||
- type: article-magazine
|
||||
id: bush1945aswe
|
||||
author:
|
||||
- family: Bush
|
||||
given: Vannevar
|
||||
title: "As we may think"
|
||||
container-title: "The Atlantic"
|
||||
issued: 1945-07-01
|
||||
page: 101-108
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl,en
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -14,6 +14,10 @@ interes arh. kot družbene skupine.
|
|||
|
||||
Obstaja tendenca "prevajanja" tem
|
||||
|
||||
[kaj dela ranciere]
|
||||
|
||||
[ranciere opredeli naš čas kot intelektualno protirevolucijo, potrebujemo
|
||||
znanost protirevolucij]
|
||||
|
||||
Ljudje ponavadi ločujejo arhitekturne zanimivosti in politične zanimivosti. V
|
||||
skladu s to delitivijo bi Amadea Bordigo arhitektom lahko predstavili kot
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -239,15 +239,15 @@ in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
|
|||
soočenju pravice proti pravici:
|
||||
|
||||
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
|
||||
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
|
||||
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
|
||||
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
|
||||
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
|
||||
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
|
||||
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
|
||||
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
|
||||
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
|
||||
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
|
||||
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na drugi
|
||||
> strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega blaga pri
|
||||
> kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno velikost,
|
||||
> uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo, pravico
|
||||
> proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med enakima
|
||||
> pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične produkcije
|
||||
> normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne -- boj med
|
||||
> vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci oziroma
|
||||
> delavskim razredom. [@marx2012kapital1, 193]
|
||||
|
||||
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
|
||||
|
||||
|
|
@ -338,7 +338,7 @@ modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
|
|||
> ter
|
||||
> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
|
||||
> "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
|
||||
> in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74].
|
||||
> in upravljanimi. [@morrissuzuki1988beyond, 73-74]
|
||||
|
||||
### Produkcija informacij
|
||||
|
||||
|
|
@ -352,8 +352,8 @@ dva:
|
|||
podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
|
||||
in nadgrajevanju svojih produktov.
|
||||
2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
|
||||
težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji
|
||||
[@morrissuzuki1988beyond, 76].
|
||||
težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji.
|
||||
[@morrissuzuki1988beyond, 76]
|
||||
|
||||
Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
|
||||
sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
|
||||
|
|
@ -372,10 +372,88 @@ Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
|
|||
: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
|
||||
produktivna sila
|
||||
|
||||
## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation*
|
||||
## Ramtin, *Capitalism and automation*
|
||||
|
||||
- kapitalizem in avtomatizacija II
|
||||
|
||||
- Ramtinov point: avtomatizacija prinaša kvalitativen prelom v zgodovini
|
||||
kapitalizma. Diskuntiuteta je v tem, da se nadzor (funkcija nadzora) prenese
|
||||
na stroje. To naznanja tudi začetek aktivne vloge tehnologije znotraj
|
||||
produkcijskega načina.
|
||||
|
||||
- gl. Althusser "materialnost ideologije" iz vidika reprodukcije kapitalizma na
|
||||
podlagi tehnične realnosti strojev -- zgodovina softwarea in zgodovina
|
||||
kibernetike je tu pomembna.
|
||||
|
||||
Po Althusserju mora obstajati nekaj zunanjega, kar reproducira kapitalizem.
|
||||
Vprašanje, če to še drži, da reprodukcija produkcijskih razmerij potrebuje
|
||||
nekaj zunanjega.
|
||||
|
||||
- *fetiš kapitala/kapitalski fetiš*
|
||||
|
||||
Fetiš blaga: razumeti blago, kot da bi blaga sama po sebi imeli vrednost.
|
||||
|
||||
Fetiš kapitala: razumeti kapital, kot da bi denar (kapital) sam po sebi imel
|
||||
nekatere lastnosti. Razumeti kapital, kot da ima sam po sebi moč svojega
|
||||
povečevanja. Marxov point: kapital (stroji) nima nobene moči, sam po sebi,
|
||||
ampak zgolj v svojem družbenem kontekstu.
|
||||
|
||||
- (M. Graziano o animizmu)
|
||||
|
||||
Značilno za človeški um je, da bitjem in stvarem pripisujemo um. Gre še en
|
||||
korak naprej, da tudi ljudem pripisujemo um.
|
||||
|
||||
- Ramtin
|
||||
|
||||
1. prenos moči
|
||||
2. transformacija gibanja
|
||||
3. nadzor
|
||||
|
||||
- "Osiromašenje" okolja je pogoj za delovanje (primitivnih) strojev.
|
||||
|
||||
(Pri gradnji nimamo te možnosti, to je pomembno v luči "strukturne"
|
||||
zaostalosti avtomatizacije gradbišča.)
|
||||
|
||||
- Gl. Ramtin o Nobel, *Forces of Production*
|
||||
|
||||
Pomanjkljivost Ramtina in Nobla: ni nemogoče, da kapitalizem ne bi spodbujal
|
||||
nepokorščino, torej nepokorščina je lahko tudi produktivna. Torej kapitalu ne
|
||||
gre za disciplino samo po sebi. "Clash" med produktivnostjo in našo
|
||||
nedesciplino je na ravni tega, da smo živa bitja. Naša telesa so dana.
|
||||
(možno dopolnit z Leroi-Gourhan)
|
||||
|
||||
- Ramtinov point: ločevanje softwarea od hardwarea, sprememba razrednih
|
||||
razmerij, ...
|
||||
|
||||
### Avtomatizacija in proces koncepcije
|
||||
|
||||
> At present the process is in its infancy, and the hardware and software
|
||||
> components of this process appear as 'tools' and 'aids' to the conception
|
||||
> workers rather than as their dispossessors. But the technology of, for
|
||||
> instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of
|
||||
> minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in
|
||||
> embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon
|
||||
> of the process of conception. [@ramtin1991capitalism, 75]
|
||||
|
||||
## Dyer-Witheford, Kjosen in Steinhoff, *Inhuman power*
|
||||
|
||||
- kapitalizem in UI
|
||||
|
||||
- (gl. Good, Intelligence explosion)
|
||||
|
||||
- Človeška inteligenca nam ni transparentna, zato je ne moremo imeti za
|
||||
*benchmark* pri vrednotenju umetne inteligence. Kar pa nam je jasno, po čemer
|
||||
pa lahko sodimo, je *splošnost* človeške inteligence (prožnost, kreativnost,
|
||||
improvizacija). Zaenkrat UI tega še ne dosega, dobre so zgolj na svojem
|
||||
področju. "Narrow AI" vs. AGI.
|
||||
|
||||
- (gl. Virno -- mnoštvo ..., Vercelone)
|
||||
- (gl. Pamela McCorduck, Sautoy, The Creativity Code)
|
||||
|
||||
|
||||
## Parisi, "Instrumental reason"
|
||||
|
||||
- kapitalizem in UI II -- dinamična avtomatizacija
|
||||
|
||||
<!--
|
||||
|
||||
|
|
@ -401,6 +479,7 @@ produktivna sila
|
|||
|
||||
-->
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
|
|
@ -479,5 +558,20 @@ references:
|
|||
publisher: Pluto Press
|
||||
issued: 1991
|
||||
language: en
|
||||
- type: book
|
||||
id: dyerwitheford2019inhuman
|
||||
author:
|
||||
- family: Dyer-Witheford
|
||||
given: Nick
|
||||
- family: Kjosen
|
||||
given: Atle Mikkola
|
||||
- family: Steinhoff
|
||||
given: James
|
||||
title: "Inhuman power: artificial intelligence and the future of capitalism"
|
||||
title-short: "Inhuman power"
|
||||
publisher-place: London
|
||||
publisher: Pluto Press
|
||||
issued: 2019
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -1,16 +1,21 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
|
||||
title: "Tujost kapitala"
|
||||
abstract: |
|
||||
Zapiski okoli Tujost kapitala
|
||||
...
|
||||
|
||||
<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
|
||||
## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
|
||||
|
||||
<!-- ## Tujost kapitala -->
|
||||
## Tujost kapitala
|
||||
|
||||
## Odmiranje razrednega boja
|
||||
|
||||
## Ideologija kot tehnologija
|
||||
|
||||
## Ksenokultura
|
||||
|
||||
<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
|
||||
|
||||
<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
|
||||
|
||||
<!-- ## Ksenokultura -->
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
|
|
@ -0,0 +1,21 @@
|
|||
---
|
||||
title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
|
||||
...
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
- type: article-magazine
|
||||
id: tronti2022ondestituent
|
||||
author:
|
||||
- family: Tronti
|
||||
given: Mario
|
||||
title: "On destituent power"
|
||||
container-title: "Ill will"
|
||||
issued: 2022-05-22
|
||||
URL: https://illwill.com/on-destituent-power
|
||||
language: en
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
@ -153,7 +153,7 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
|||
rešitev človeštva.
|
||||
- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
|
||||
sposobnost.
|
||||
- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
|
||||
- Schiller maja 1789 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
|
||||
obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
|
||||
|
||||
- Kant, Spor fakultet
|
||||
|
|
@ -165,6 +165,13 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
|||
- Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
|
||||
- Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
|
||||
okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
|
||||
|
||||
### Rancière, trije režimi umetnosti
|
||||
|
||||
Po Rancièrju obstajajo [trije režimi umetnosti](delitev_cutnega.md):
|
||||
|
||||
|
||||
|
||||
- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
|
||||
- mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
|
||||
prisotnost boga
|
||||
|
|
@ -178,6 +185,50 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
|||
- (Thompson, zgodovina ure)
|
||||
- (gl. estetski marksizem)
|
||||
|
||||
- Ranciere kaže kako je Schiller aktualen avtor.
|
||||
- Schiller povzdigne "igro" v temeljni način bivanja. "Živeti *igraje*."
|
||||
- Erjavec: "Skozi vse dvajsesto stoletje obstaja segment avantgardne umetnosti,
|
||||
ki je dovolj specifičen, da si zasluži posebno oznako -- estetska avantgardna
|
||||
umetnost."
|
||||
- Schiller prvi uporabi tak pojem "estetskega", ki zajema (je povezano) tudi s
|
||||
političnim.
|
||||
- Erjavec: Spekter od *umetniških* do *estetskih* avantgard.
|
||||
- Problem estetskih avantgard, spust avantgarde med ljudi, v življenje prvi
|
||||
izrazi K. Greenberg. Greenberg razglasi abstraktni ekspresionizem za vrh
|
||||
umetnosti. (Umetnost se je morala zavedati svoje dvodimenzionalnosti --
|
||||
abstrakcija -- in pridobiti izraz -- ekspresionizem.)
|
||||
- (Schiller, 15\. pismo je najpomembnejše.)
|
||||
|
||||
- Kriticizem kritizira zato, da bi naredil razsvetljenstvo kompetentno za
|
||||
obravnavo v znanosti, etiki in estetiki.
|
||||
|
||||
- Schillerjevo opravičevanje?
|
||||
- Marcusejevo opravičevanje:
|
||||
- V okoliščinah, ko se da žalostno stvarnost spremeniti le s pomočjo radikalne
|
||||
politične prakse, je treba ukvarjanje z estetiko utemeljiti. nesmiselno bi
|
||||
bilo zanikati, da ima pri tem ukvarjanju svoj delež obup: umik v svet
|
||||
fikcije, kjer se dane okoliščine spreminjajo in presegajo zgolj na območju
|
||||
imaginacije. (Trajnost umetnosti 1977) -- opravičevanje kot del obupa nad
|
||||
možnostjo osvoboditve
|
||||
- Kulturni pesimizem: kultura ni del tega sveta, ampak njegovo nasprotje.
|
||||
Nasprotje civilizacije.
|
||||
- Eagletonovo opravičevanje:
|
||||
- Dosti je oblik radikalnega kulturnega preizpraševanja z neprimerno večjo
|
||||
politično težo kot tako visiko teoretsko delo; toda globlje razumevanje
|
||||
stanja tistih mehanizmov, ki vzdržujejo zdajšnjo politično hegemonijo, je
|
||||
predpostavk, nujno potrebna za učinkovito politično akcijo, in to tu je ena
|
||||
vrsta vpogleda, ki po mojem mnenju lahko pride na dan iz proučevanja
|
||||
estetskega. Saj ne da bi tak projekt pomenil vse, ampak gledati nanj zviška
|
||||
pa menda tudi ni treba. (Ideologija estetskega, 1990) -- opravičevanje iz
|
||||
resignacije in kljubovanja resignaciji
|
||||
- "Zgodovina nas bo še poklicala na dan" (Eagleton in Lukacs)
|
||||
- (Paranoja je ključen pojem za drugo fazo nadrealizma. Paranojo je potrebno
|
||||
utemljit kot način delovanja umetnosti (ker krokodil dejansko je pod
|
||||
posteljo)).
|
||||
- Kreftov point: zgodba o debati o spopadu na kulturni levici pomeni, da je
|
||||
vprašanje estetike politično vprašanje.
|
||||
- Postvarjenje (reification)
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
references:
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue