diff --git a/.asorrosa_prva_ocena.md b/asorrosa_prva_ocena.md
similarity index 100%
rename from .asorrosa_prva_ocena.md
rename to asorrosa_prva_ocena.md
diff --git a/.aureli_arhitektura_in_abstrakcija.md b/aureli_arhitektura_in_abstrakcija.md
similarity index 100%
rename from .aureli_arhitektura_in_abstrakcija.md
rename to aureli_arhitektura_in_abstrakcija.md
diff --git a/.benjamin_avtor_kot_proizvajalec.md b/benjamin_avtor_kot_proizvajalec.md
similarity index 100%
rename from .benjamin_avtor_kot_proizvajalec.md
rename to benjamin_avtor_kot_proizvajalec.md
diff --git a/.biraghi_arhitekt_kot_intelektualec.md b/biraghi_arhitekt_kot_intelektualec.md
similarity index 100%
rename from .biraghi_arhitekt_kot_intelektualec.md
rename to biraghi_arhitekt_kot_intelektualec.md
diff --git a/.biraghi_larchitetto_come_intellettuale.it.md b/biraghi_larchitetto_come_intellettuale.it.md
similarity index 100%
rename from .biraghi_larchitetto_come_intellettuale.it.md
rename to biraghi_larchitetto_come_intellettuale.it.md
diff --git a/.biraghi_larchitetto_come_intellettuale.sl.md b/biraghi_larchitetto_come_intellettuale.sl.md
similarity index 100%
rename from .biraghi_larchitetto_come_intellettuale.sl.md
rename to biraghi_larchitetto_come_intellettuale.sl.md
diff --git a/delitev_cutnega.md b/delitev_cutnega.md
new file mode 100644
index 0000000..ef30a18
--- /dev/null
+++ b/delitev_cutnega.md
@@ -0,0 +1,32 @@
+---
+title: "Delitev čutnega"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
+...
+
+
+
+Kako Ranciere poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
+arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
+političnofilozofskega preverjanja enakosti.
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: ranciere2015aisthesis
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti"
+  title-short: "Aisthesis"
+  translator:
+  - family: Dular
+    given: Sonja
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Maska
+  issued: 2015
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...
diff --git a/digresija_o_produktivnem_delu.md b/digresija_o_produktivnem_delu.md
index b6d1094..13a12ec 100644
--- a/digresija_o_produktivnem_delu.md
+++ b/digresija_o_produktivnem_delu.md
@@ -370,23 +370,6 @@ podrejen kapitalu.
 ---
 lang: sl
 references:
-- type: book
-  id: marx1985kritika
-  author:
-  - family: Marx
-    given: Karl
-  title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
-  container-title: "Temeljna izdaja"
-  container-author:
-  - family: Marx
-    given: Karl
-  - family: Engels
-    given: Friedrich
-  volume: "I/8"
-  publisher-place: Ljubljana
-  publisher: Marksistični center CK ZKS
-  issued: 1985
-  language: sl
 - type: book
   id: marx1989kritika
   author:
diff --git a/.engels_ludwig_feuerbach.md b/engels_ludwig_feuerbach.md
similarity index 100%
rename from .engels_ludwig_feuerbach.md
rename to engels_ludwig_feuerbach.md
diff --git a/.ferro_nacrt_gradbisce.md b/ferro_nacrt_gradbisce.md
similarity index 100%
rename from .ferro_nacrt_gradbisce.md
rename to ferro_nacrt_gradbisce.md
diff --git a/.fortini_dve_avantgardi.md b/fortini_dve_avantgardi.md
similarity index 100%
rename from .fortini_dve_avantgardi.md
rename to fortini_dve_avantgardi.md
diff --git a/fragment_o_strojih.md b/fragmenti_o_strojih.md
similarity index 84%
rename from fragment_o_strojih.md
rename to fragmenti_o_strojih.md
index 139b31d..73e3a2b 100644
--- a/fragment_o_strojih.md
+++ b/fragmenti_o_strojih.md
@@ -65,6 +65,21 @@ title: "Fragment o strojih"
 > kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
 > [@marx1985kritika, 508-509]
 
+
+> Če bi stroj trajal večno, če bi ne bil sam iz minljivega materiala, ki ga je
+> treba reproducirati (povsem abstrahiramo od iznajdbe bolj izpopolnjenih
+> strojev, ki bi mu odvzeli značaj stroja), če bi bil perpetuum mobile, bi
+> najpopolneje ustrezal svojemu pojmu. Njegove vrednosti ne bi bilo treba
+> nadomeščati, ker bi trajno obstajala v neuničljivi materialnosti. Ker se
+> capital fixe uporablja samo, kolikor je kot vrednost manjši, kakor je kot
+> postavljalec vrednosti, bi surplusna vrednost, realizirana v capital
+> circulant, čeprav ta sam ne bi nikdar stopil v cirkulacijo kot vrednost,
+> vendarle kmalu nadomestila avances, tako da bi sam deloval kot postavljalec
+> vrednosti, potem ko bi bili njegovi stroški za kapitalista, prav tako kot
+> [stroški] surplusnega dela, = 0. Deloval bi naprej kot produktivna sila dela
+> in bil obenem denar v 3\. pomenu, konstantna zase bivajoča vrednost.
+> [@marx1985kritika, 553]
+
 ---
 lang: sl
 references:
diff --git a/.greppi_produkcija_in_prostorsko_nacrtovanje.md b/greppi_produkcija_in_prostorsko_nacrtovanje.md
similarity index 100%
rename from .greppi_produkcija_in_prostorsko_nacrtovanje.md
rename to greppi_produkcija_in_prostorsko_nacrtovanje.md
diff --git a/index.md b/index.md
index 81a7e61..fa7c525 100644
--- a/index.md
+++ b/index.md
@@ -5,25 +5,16 @@ title: "bavbavhaus.net"
 > Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
 > tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z vsakodnevnimi
 > ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
-> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
+> projektiranja, še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti, za
 > arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
 > konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]
 
-*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus produktivne
-subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet hiperpovezav
-okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
-[kapitalističnega razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
-
-Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
-formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
-prikazanih zapiskov:
-
-```
-[] > [] > [] > ...
-```
-
-Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
-citate, je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>. 
+*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
+nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
+enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
+dela](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md),
+[tehnologije](teorije_tehnologije.md) in [kapitalističnega
+razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
 
 ---
 lang: sl
diff --git a/intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md b/intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
index 2d7a4d7..184f82e 100644
--- a/intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
+++ b/intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
@@ -2015,11 +2015,11 @@ generale]. Jasno pa je, da se s kapitalističnim razvojem spreminja značaj
 > adattamento e quindi di sopravvivenza"?
 :::
 
-[^22]: Horst Rittel, [*Ueberlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
-    Bedeutung der Entscheidungstheorien*]{lang=de}, relazione dello
-    Studiengruppe für Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku
-    v uredništvu H. Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München,
-    Oldenbourg Verlag, 1966, pp. 110--129.
+[^22]: Horst Rittel, *Ueberlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
+    Bedeutung der Entscheidungstheorien*, relazione dello Studiengruppe für
+    Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v zborniku v uredništvu H.
+    Krauch, W. Kunz, H. Rittel, Forschungsplanning, München, Oldenbourg Verlag,
+    1966, pp. 110--129.
 
 [^23]: Prav tam.
 
diff --git a/.kritika_arhitekturne_ideologije.md b/kritika_arhitekturne_ideologije.md
similarity index 100%
rename from .kritika_arhitekturne_ideologije.md
rename to kritika_arhitekturne_ideologije.md
diff --git a/metoda_enakosti.md b/metoda_enakosti.md
new file mode 100644
index 0000000..ad9ed3f
--- /dev/null
+++ b/metoda_enakosti.md
@@ -0,0 +1,88 @@
+---
+title: "Metoda enakosti"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Rancièrjevih političnofilozofskih konceptov.
+...
+
+## *Nerazumevanje*
+
+*politična filozofija*
+
+: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
+
+
+Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
+načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
+da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
+pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
+
+
+## "Je čas emancipacije minil?"
+
+Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
+zastavi kot 
+Rancière izpostavi teološkos
+
+> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
+> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
+> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
+> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
+> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
+> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
+> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
+> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
+> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
+> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
+> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
+> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
+> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
+
+Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
+red. 
+
+
+> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
+> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
+> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
+> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
+> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
+
+Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
+
+Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
+oziroma marksistični determinizem. 
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: ranciere2005nerazumevanje
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Nerazumevanje"
+  translator:
+  - family: Šumič-Riha
+    given: Jelica
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
+  issued: 2005
+  language: sl
+- type: article-journal
+  id: ranciere2012je
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Je čas emancipacije minil?"
+  translator:
+  - family: Benčin
+    given: Rok
+  container-title: "Filozofski vestnik"
+  volume: XXXIII
+  issue: 1
+  issued: 2012
+  page: 133-145
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...
diff --git a/neusmerjeno_pisanje.md b/neusmerjeno_pisanje.md
index 726b2e1..92b937a 100644
--- a/neusmerjeno_pisanje.md
+++ b/neusmerjeno_pisanje.md
@@ -1,32 +1,121 @@
 ---
 title: "Neusmerjeno pisanje"
+abstract: |
+  Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču.
 ...
 
+[index](tujost_kapitala.md)
+
+## Eno izhodišče: pisava/koda
+
+> Razvoj novih, računalniških medijev od druge polovice 20\. stoletja naprej je
+> hkrati razvoj novih načinov družbene uporabe medijev. Zmožnost koncentracije
+> na eno samo vsebino, globinsko razumevanje in razmišljanje o določeni temi,
+> značilno za dobo knjige, nadomeščata razpršena, fragmentirana pozornost na več
+> vsebin hkrati in zmožnost večopravilnosti. [@krasovec2021tujost, 136]
+
+> [Internetne vsebine] so v provizoričnem, eksperimentalnem, spremenljivem
+> stanju (denimo zapisi na blogih, debatne intervencije na forumih, odlomki še
+> neizdelanih teorij), z njimi se bolj igramo, kot pa izdelujemo resne in trdne
+> miselne sheme. [@krasovec2021tujost, 138]
+
+> [D]ružbena oblika mišljenja, ki se danes uveljavlja s prevlado tehnopodob, je
+> v nasprotju z družbeno obliko mišljenja, ki se formira s pisavo, bolj sinhorna
+> kot pa linearna. Za "dešifriranje" novomedijskih sporočil je pomembna zmožnost
+> hkratnega sledenja večjemu številu sporočil in povezovanja med njimi, medtem
+> ko je bila najpomembnejša kognitivna funkcija zgodovinske zavesti to, kar
+> filozofija obravnava kot izpeljevanje, kot zmožnost produkcije linearnega
+> vzročno-posledičnega sosledja vzrokov in učinkov ali premis in sklepov ali
+> razlogov in dejanj v pisanju, a tudi njihove reprodukcije v branju na način
+> poglobljenega razumevanja.
+
+## Drugo izhodišče: "sanjski datotečni format"
+
+Glavno izhodišče je prispevek T. H. Nelsona "Complex information processing" iz
+leta 1965. [@nelson1965complex] Kljub neposredni tehničnosti Nelsonove
+spekulacije in predloga ter iz tega skoraj nujno izhajajoči tehnični
+zastarelosti nekaterih izpostavljenih problemov, prispevek ostaja aktualen
+zaradi svojega enostavnega vprašanja: *kakšne so (nove) možnosti uporabe
+osebnega računalnika*.
+
+Natančneje se sprašuje o vrsti datotečnih struktur, ki so primerne za osebno
+(kreativno) rabo, onkraj ustaljenih vrst za poslovno in znanstveno obdelavo
+podatkov. Omogočati bi morale, pravi, "zapletene in občutljive razporeditve,
+popolno spremenljivost, neopredeljene alternative in temeljito interno
+dokumentacijo". Zaradi številnih možnih primerov uporabe mora predlagana
+datotečna struktura biti preprost sistem gradnikov, ki je usmerjen k uporabniku
+in namenjena splošni (nedoločeni) uporabi. [@nelson1965complex, 84] Tako
+opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
+
 ::: horizontal
 
+> Namen [tega dela] je bil ustvariti tehnike za ravnanje z osebnimi datotečnimi
+> sistemi in rokopisi v nastajanju. Ti dve rabi sta tesno povezani in se močno
+> ne razlikujeta. [...] Pogosto se osebne datoteke dejansko razvijejo v rokopise
+> in zbiranje zapiskov *postane* pisanje besedila brez ostrega preloma.
+>
 > Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
 > kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
 > registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
 > kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
-> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
-> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
-> želel na 
+> *sanjsko* datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
+> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse, kar bi si
+> želel, na prav tako zapleten način, kot bi si želel, ter bi rokoval z zapiski
+> in rokopisi na tako prefinjene in zapletene načine, kot bi si želel.
+> [@nelson1965complex, 85]
 
+> [This work's] purpose was to create techniques for handling personal file
+> systems and manuscripts in progress. These two purposes are closely related
+> and not sharply distinct. [...] Indeed, often personal files shade into
+> manuscripts, and the assembly of textual notes *becomes* the writing of text
+> without a sharp break.
+>
 > I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
 > file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
 > graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
 > intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
-> eventually program) the dream file: the file system that would have every
+> eventually program) the *dream* file: the file system that would have every
 > feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
 > he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
-> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
-> [@nelson1965complex, 85].
+> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled.
 
 :::
 
+## Izpeljava
+
+1. *Sploščitev ELF*. Nelsonov predlog ima tri sestavine: *zapise*, *sezname* in
+   *povezave*. Zapis je enota informacije, poljubnega obsega in oblike. Seznam
+   je urejen niz zapisov. Povezava pa je povezava med dvema zapisoma iz
+   različnih seznamov. V našem primeru gre za sploščitev zapisov in seznamov,
+   kar obrne tudi funkcioniranje povezav znotraj sistema: zapisi se povezujejo z
+   drugimi zapisi, ampak ti niso urejeni v sezname; ob prikazu posameznega
+   zapisa se nanizajo tudi vsi povezani zapisi, kar pomeni, da povezave zapisa
+   do drugih zapisov tvorijo seznam. To sploščitev lahko razumemo kot
+   funkcionalno okrnitev *ELF*. Kar je v našem primeru zapis, bi pri *ELF*
+   lahko veljalo za seznam zapisov (npr. odstavkov ...). Pri *ELF* bi
+   posamezne odstavke lahko povezovali s posameznimi odstavki v drugih
+   seznamih (odstavkov).
+
+2. *Kontekstualne povezave*.
+
+
+2. *Ikonoklazem*.
+
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
+- type: book
+  id: krasovec2021tujost
+  author:
+  - family: Krašovec
+    given: Primož
+  title: "Tujost kapitala"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2021
+  language: sl
 - type: paper-conference
   id: nelson1965complex
   author:
@@ -39,4 +128,15 @@ references:
   issued: 1965
   page: 84-100
   language: en
+- type: article-magazine
+  id: bush1945aswe
+  author:
+  - family: Bush
+    given: Vannevar
+  title: "As we may think"
+  container-title: "The Atlantic"
+  issued: 1945-07-01
+  page: 101-108
+  language: en
+# vim: spelllang=sl,en
 ...
diff --git a/organizacija_pesimizma.md b/organizacija_pesimizma.md
index e636f64..8a0d0aa 100644
--- a/organizacija_pesimizma.md
+++ b/organizacija_pesimizma.md
@@ -14,6 +14,10 @@ interes arh. kot družbene skupine.
 
 Obstaja tendenca "prevajanja" tem  
 
+[kaj dela ranciere]
+
+[ranciere opredeli naš čas kot intelektualno protirevolucijo, potrebujemo
+znanost protirevolucij]
 
 Ljudje ponavadi ločujejo arhitekturne zanimivosti in politične zanimivosti. V
 skladu s to delitivijo bi Amadea Bordigo arhitektom lahko predstavili kot
diff --git a/.panzieri_o_kapitalisticni_rabi_strojev.md b/panzieri_o_kapitalisticni_rabi_strojev.md
similarity index 100%
rename from .panzieri_o_kapitalisticni_rabi_strojev.md
rename to panzieri_o_kapitalisticni_rabi_strojev.md
diff --git a/.planiranje_metropole.md b/planiranje_metropole.md
similarity index 100%
rename from .planiranje_metropole.md
rename to planiranje_metropole.md
diff --git a/.realna_subsumpcija_arhitekture.md b/realna_subsumpcija_arhitekture.md
similarity index 100%
rename from .realna_subsumpcija_arhitekture.md
rename to realna_subsumpcija_arhitekture.md
diff --git a/.tafuri_avstromarksizem_in_mesto.md b/tafuri_avstromarksizem_in_mesto.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_avstromarksizem_in_mesto.md
rename to tafuri_avstromarksizem_in_mesto.md
diff --git a/.tafuri_h_kritiki_arhitekturne_ideologije.md b/tafuri_h_kritiki_arhitekturne_ideologije.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_h_kritiki_arhitekturne_ideologije.md
rename to tafuri_h_kritiki_arhitekturne_ideologije.md
diff --git a/.tafuri_il_socialismo_realizzato.md b/tafuri_il_socialismo_realizzato.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_il_socialismo_realizzato.md
rename to tafuri_il_socialismo_realizzato.md
diff --git a/.tafuri_norma_in_program.md b/tafuri_norma_in_program.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_norma_in_program.md
rename to tafuri_norma_in_program.md
diff --git a/.tafuri_renesansa.md b/tafuri_renesansa.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_renesansa.md
rename to tafuri_renesansa.md
diff --git a/.tafuri_socialdemokracija_in_mesto.md b/tafuri_socialdemokracija_in_mesto.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_socialdemokracija_in_mesto.md
rename to tafuri_socialdemokracija_in_mesto.md
diff --git a/.tafuri_teorije_in_zgodovina_arhitekture.md b/tafuri_teorije_in_zgodovina_arhitekture.md
similarity index 100%
rename from .tafuri_teorije_in_zgodovina_arhitekture.md
rename to tafuri_teorije_in_zgodovina_arhitekture.md
diff --git a/teorije_tehnologije.md b/teorije_tehnologije.md
index bef3ae6..b157b65 100644
--- a/teorije_tehnologije.md
+++ b/teorije_tehnologije.md
@@ -239,15 +239,15 @@ in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
 soočenju pravice proti pravici:
 
 > Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
-> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
-> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
-> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
-> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
-> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
-> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
-> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
-> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
-> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
+> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na drugi
+> strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega blaga pri
+> kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno velikost,
+> uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo, pravico
+> proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med enakima
+> pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične produkcije
+> normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne -- boj med
+> vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci oziroma
+> delavskim razredom. [@marx2012kapital1, 193]
 
 Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
 
@@ -338,7 +338,7 @@ modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
 >    ter
 > 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
 >    "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
->    in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74].
+>    in upravljanimi. [@morrissuzuki1988beyond, 73-74]
 
 ### Produkcija informacij
 
@@ -352,8 +352,8 @@ dva:
    podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
    in nadgrajevanju svojih produktov.
 2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
-   težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji
-   [@morrissuzuki1988beyond, 76].
+   težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji.
+   [@morrissuzuki1988beyond, 76]
 
 Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
 sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
@@ -372,10 +372,88 @@ Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
 : skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
 produktivna sila
 
-## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation*
+## Ramtin, *Capitalism and automation*
+
+- kapitalizem in avtomatizacija II
+
+- Ramtinov point: avtomatizacija prinaša kvalitativen prelom v zgodovini
+  kapitalizma. Diskuntiuteta je v tem, da se nadzor (funkcija nadzora) prenese
+  na stroje. To naznanja tudi začetek aktivne vloge tehnologije znotraj
+  produkcijskega načina.
+
+- gl. Althusser "materialnost ideologije" iz vidika reprodukcije kapitalizma na
+  podlagi tehnične realnosti strojev -- zgodovina softwarea in zgodovina
+  kibernetike je tu pomembna.
+
+  Po Althusserju mora obstajati nekaj zunanjega, kar reproducira kapitalizem.
+  Vprašanje, če to še drži, da reprodukcija produkcijskih razmerij potrebuje
+  nekaj zunanjega.
+
+- *fetiš kapitala/kapitalski fetiš*
+  
+  Fetiš blaga: razumeti blago, kot da bi blaga sama po sebi imeli vrednost.
+
+  Fetiš kapitala: razumeti kapital, kot da bi denar (kapital) sam po sebi imel
+  nekatere lastnosti. Razumeti kapital, kot da ima sam po sebi moč svojega
+  povečevanja. Marxov point: kapital (stroji) nima nobene moči, sam po sebi,
+  ampak zgolj v svojem družbenem kontekstu.
+
+- (M. Graziano o animizmu)
+
+  Značilno za človeški um je, da bitjem in stvarem pripisujemo um. Gre še en
+  korak naprej, da tudi ljudem pripisujemo um.
+
+- Ramtin
+
+  1. prenos moči
+  2. transformacija gibanja
+  3. nadzor
+
+- "Osiromašenje" okolja je pogoj za delovanje (primitivnih) strojev.
+
+  (Pri gradnji nimamo te možnosti, to je pomembno v luči "strukturne"
+  zaostalosti avtomatizacije gradbišča.)
+
+- Gl. Ramtin o Nobel, *Forces of Production*
+
+  Pomanjkljivost Ramtina in Nobla: ni nemogoče, da kapitalizem ne bi spodbujal
+  nepokorščino, torej nepokorščina je lahko tudi produktivna. Torej kapitalu ne
+  gre za disciplino samo po sebi. "Clash" med produktivnostjo in našo
+  nedesciplino je na ravni tega, da smo živa bitja. Naša telesa so dana.
+  (možno dopolnit z Leroi-Gourhan)
+
+- Ramtinov point: ločevanje softwarea od hardwarea, sprememba razrednih
+  razmerij, ...
+
+### Avtomatizacija in proces koncepcije
+
+> At present the process is in its infancy, and the hardware and software
+> components of this process appear as 'tools' and 'aids' to the conception
+> workers rather than as their dispossessors. But the technology of, for
+> instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of
+> minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in
+> embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon
+> of the process of conception. [@ramtin1991capitalism, 75]
+
+## Dyer-Witheford, Kjosen in Steinhoff, *Inhuman power*
+
+- kapitalizem in UI
+
+- (gl. Good, Intelligence explosion)
+
+- Človeška inteligenca nam ni transparentna, zato je ne moremo imeti za
+  *benchmark* pri vrednotenju umetne inteligence. Kar pa nam je jasno, po čemer
+  pa lahko sodimo, je *splošnost* človeške inteligence (prožnost, kreativnost,
+  improvizacija). Zaenkrat UI tega še ne dosega, dobre so zgolj na svojem
+  področju. "Narrow AI" vs. AGI.
+
+- (gl. Virno -- mnoštvo ..., Vercelone)
+- (gl. Pamela McCorduck, Sautoy, The Creativity Code)
 
 
+## Parisi, "Instrumental reason"
 
+- kapitalizem in UI II -- dinamična avtomatizacija
 
 <!--
 
@@ -401,6 +479,7 @@ produktivna sila
 
 -->
 
+
 ---
 lang: sl
 references:
@@ -479,5 +558,20 @@ references:
   publisher: Pluto Press
   issued: 1991
   language: en
+- type: book
+  id: dyerwitheford2019inhuman
+  author:
+  - family: Dyer-Witheford
+    given: Nick
+  - family: Kjosen
+    given: Atle Mikkola
+  - family: Steinhoff
+    given: James
+  title: "Inhuman power: artificial intelligence and the future of capitalism"
+  title-short: "Inhuman power"
+  publisher-place: London
+  publisher: Pluto Press
+  issued: 2019
+  language: en
 # vim: spelllang=sl
 ...
diff --git a/.krasovec_tujost_kapitala.md b/tujost_kapitala.md
similarity index 66%
rename from .krasovec_tujost_kapitala.md
rename to tujost_kapitala.md
index a978c10..1e558d8 100644
--- a/.krasovec_tujost_kapitala.md
+++ b/tujost_kapitala.md
@@ -1,16 +1,21 @@
 ---
-title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
+title: "Tujost kapitala"
+abstract: |
+  Zapiski okoli Tujost kapitala
 ...
 
-<!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
+## Zgodovinska prelomnost kapitalizma
 
-<!-- ## Tujost kapitala -->
+## Tujost kapitala
+
+## Odmiranje razrednega boja
+
+## Ideologija kot tehnologija
+
+## Ksenokultura
 
-<!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
 
-<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
 
-<!-- ## Ksenokultura -->
 
 
 
diff --git a/zadnji_posnetki_evropske_inteligence.md b/zadnji_posnetki_evropske_inteligence.md
new file mode 100644
index 0000000..bdac884
--- /dev/null
+++ b/zadnji_posnetki_evropske_inteligence.md
@@ -0,0 +1,21 @@
+---
+title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
+...
+
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-magazine
+  id: tronti2022ondestituent
+  author:
+  - family: Tronti
+    given: Mario
+  title: "On destituent power"
+  container-title: "Ill will"
+  issued: 2022-05-22
+  URL: https://illwill.com/on-destituent-power
+  language: en
+# vim: spelllang=sl
+...
diff --git a/zgodovina_estetike.md b/zgodovina_estetike.md
index 0f51fde..a717951 100644
--- a/zgodovina_estetike.md
+++ b/zgodovina_estetike.md
@@ -153,7 +153,7 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
   rešitev človeštva.
 - Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
   sposobnost.
-- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
+- Schiller maja 1789 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
   obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
 
 - Kant, Spor fakultet
@@ -165,6 +165,13 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
   - Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
   - Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
     okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
+
+### Rancière, trije režimi umetnosti
+
+Po Rancièrju obstajajo [trije režimi umetnosti](delitev_cutnega.md):
+
+
+
 - Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
   - mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
     prisotnost boga
@@ -178,6 +185,50 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
 - (Thompson, zgodovina ure)
 - (gl. estetski marksizem)
 
+- Ranciere kaže kako je Schiller aktualen avtor.
+- Schiller povzdigne "igro" v temeljni način bivanja. "Živeti *igraje*."
+- Erjavec: "Skozi vse dvajsesto stoletje obstaja segment avantgardne umetnosti,
+  ki je dovolj specifičen, da si zasluži posebno oznako -- estetska avantgardna
+  umetnost."
+- Schiller prvi uporabi tak pojem "estetskega", ki zajema (je povezano) tudi s
+  političnim.
+- Erjavec: Spekter od *umetniških* do *estetskih* avantgard.
+- Problem estetskih avantgard, spust avantgarde med ljudi, v življenje prvi
+  izrazi K. Greenberg. Greenberg razglasi abstraktni ekspresionizem za vrh
+  umetnosti. (Umetnost se je morala zavedati svoje dvodimenzionalnosti --
+  abstrakcija -- in pridobiti izraz -- ekspresionizem.)
+- (Schiller, 15\. pismo je najpomembnejše.)
+
+- Kriticizem kritizira zato, da bi naredil razsvetljenstvo kompetentno za
+  obravnavo v znanosti, etiki in estetiki.
+
+- Schillerjevo opravičevanje?
+- Marcusejevo opravičevanje:
+  - V okoliščinah, ko se da žalostno stvarnost spremeniti le s pomočjo radikalne
+    politične prakse, je treba ukvarjanje z estetiko utemeljiti. nesmiselno bi
+    bilo zanikati, da ima pri tem ukvarjanju svoj delež obup: umik v svet
+    fikcije, kjer se dane okoliščine spreminjajo in presegajo zgolj na območju
+    imaginacije. (Trajnost umetnosti 1977) -- opravičevanje kot del obupa nad
+    možnostjo osvoboditve
+  - Kulturni pesimizem: kultura ni del tega sveta, ampak njegovo nasprotje.
+    Nasprotje civilizacije.
+- Eagletonovo opravičevanje:
+  - Dosti je oblik radikalnega kulturnega preizpraševanja z neprimerno večjo
+    politično težo kot tako visiko teoretsko delo; toda globlje razumevanje
+    stanja tistih mehanizmov, ki vzdržujejo zdajšnjo politično hegemonijo, je
+    predpostavk, nujno potrebna za učinkovito politično akcijo, in to tu je ena
+    vrsta vpogleda, ki po mojem mnenju lahko pride na dan iz proučevanja
+    estetskega. Saj ne da bi tak projekt pomenil vse, ampak gledati nanj zviška
+    pa menda tudi ni treba. (Ideologija estetskega, 1990) -- opravičevanje iz
+    resignacije in kljubovanja resignaciji
+  - "Zgodovina nas bo še poklicala na dan" (Eagleton in Lukacs)
+- (Paranoja je ključen pojem za drugo fazo nadrealizma. Paranojo je potrebno
+  utemljit kot način delovanja umetnosti (ker krokodil dejansko je pod
+  posteljo)).
+- Kreftov point: zgodba o debati o spopadu na kulturni levici pomeni, da je
+  vprašanje estetike politično vprašanje.
+- Postvarjenje (reification)
+
 ---
 lang: sl
 references: