bavbavhaus.net/ferro_nacrt_gradbisce.md

4.6 KiB

title
Sérgio Ferro, Dessin/chantier

Gradbišče

Posebno pozornost namenja makroekonomski vlogi "zaostalosti" gradbene industrije (ki je vzporejena tudi produktivni vlogi "zaostalosti" periferije).

Gradbišče zaseda posebno mesto znotraj družbene produkcije. Glede na način produkcije gre za manufakturo, ki je jasno razločena tako od obrti kot velike industrije: od obrti je različno po svoji naprednejši delitvi dela, od velike industrije je različno po tem, da svojih delnih operacij ne prenaša na stroje. Občasno uporablja industrijske produkte kot so materiali, sestavi in nebistveni stroji, a temeljna značilnost gradbišča ostaja v uporabi žive delovne sile [@ferro2016dessin, 94].

V manufakturi je razmeroma več delovne sile kot v veliki industriji. Organska kompozicija kapitala (razmerje med deležem variabilnega kapitala -- vrednost delovne sile -- in deležem konstantnega kapitala -- vrednost poslopja, materiala, orodja -- v kolikor je določena s tehnično kompozicijo istega) je v manufakturi nižja kot v industriji. Če vzamemo, da samo variabilni kapital ustvarja presežno vrednost, manufaktura kapitalu zagotavlja izdatnejši del presežne vrednosti v primerjavi z industrijo. Kljub temu, da je zaostala, je manufaktura ekonomsko donosnejša v primerjavi z veliko industrijo. Razlika se zakrije v procesu izravnave profitnih stopenj različnih panog [gl. @marx1973kapital3, 175-195; ali @heinrich2013kritika, 153-158]. Ferro temu doda, da zgodovinsko tako imenovani "zaostali" sektorji s svojo višjo presežno vrednostjo podpirajo "napredne" sektorje [@ferro2016dessin, 95].

Po Ferru je posledica te lastnosti manufakture, posebej gradbene dejavnosti, daljnosežna. Ne samo, da presežna vrednost proizvedena v gradbeništvu vzdržuje splošno profitno mero, temveč služi kot vir akumulacije kapitala in

je ena glavnih naprav -- skupaj z monopolnim sistemom, kolonializmom in imperializmom --, ki jih kapital uporablja v borbi proti njegovi najhujši nočni mori: neizogibnemu tendenčnemu padanju profite mere s stalnim napredovanjem produktivnih sil [@ferro2016dessin, 95].

S tem makroekonomskim ogrodjem (poenostavljenim) Ferro pravi, da je se industrializacija gradbišča (kar ne vključuje prefabrikacije) ne bo zgodila, saj bi pomenila ekonomsko katastrofo.

Gradbena manufaktura tako ostaja manufaktura z marginalnimi izboljšavami, kot jih na primer omogočijo napredki v informacijski tehnologiji.

Načrt


lang: sl references: ########################################################################

  • type: book id: lloyd2016industries editor:
    • family: Lloyd Thomas given: Katie
    • family: Amhoff given: Tilo
    • family: Beech given: Nick title: "Industries of architecture" publisher-place: London publisher: Routledge issued: 2016 language: en ########################################################################
  • type: chapter id: contier2016anintroduction author:
    • family: Contier given: Felipe title: "An introduction to Sérgio Ferro" container-title: "Industries of architecture" editor:
    • family: Lloyd Thomas given: Katie
    • family: Amhoff given: Tilo
    • family: Beech given: Nick publisher-place: London publisher: Routledge issued: 2016 page: 87-93 language: en ########################################################################
  • type: chapter id: ferro2016dessin author:
    • family: Ferro given: Sérgio title: "Dessin/chantier: an introduction" title-short: "Dessin/chantier" container-title: "Industries of architecture" editor:
    • family: Lloyd Thomas given: Katie
    • family: Amhoff given: Tilo
    • family: Beech given: Nick translator:
    • family: Agarez given: Ricardo
    • family: Kapp given: Silke publisher-place: London publisher: Routledge issued: 2016 page: 94-105 language: en

vim: spelllang=sl spell

...