bavbavhaus.net/digresija_o_produktivnem_delu.md

Absolutna in relativna presežna vrednost

• [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]

Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom

Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata dve obliki subsumpcije dela pod kapitalom, oziroma dve obliki kapitalistične produkcije, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih panogah [@marx1994economic, 95].

Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje formalna subsumpcija dela pod kapitalom saj se od drugih produkcijskih načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek -- razlikuje zgolj formalno. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.

Bistvene točke formalne subsumpcije dela pod kapitalom:

1. delavec se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve [@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve [@marx1994economic, 430].

2. objektivni pogoji dela (surovine, orodja -- produkcijska sredstva) ter subjektivni pogoji dela (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu stojijo nasproti kot kapital. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)

Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen kapitalu.

Produktivno in neproduktivno delo

::: horizontal

Delo se v dejanskem produkcijskem procesu realiter spreminja v kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to neposredno spremembo dela v upredmeteno delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo na sebi kapital, pa najsi eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.

To določeno razmerje do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno upredmeteno delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je produktivno delo. Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. Razlikovanje od drugih vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični produkcijski način in kapital sam.

Produktivno delo je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].

In the real production process labour is converted in reality into capital, but this conversion is conditioned by the original exchange between money and labour capacity. It is only through this direct conversion of labour into objectified labour which belongs not to the worker but to the capitalist that the money is converted into capital, including the part which has taken on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously money was only capital in itself, whether it existed in its own form or in the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to serve as the means of production for new commodities.

It is only this particular relation to labour which converts money or commodity into capital, and that labour is productive labour which -- by means of this relation it has to the conditions of production, to which there corresponds a particular position in the real production process -- converts money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the objective labour which has attained an independent position vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist production process. It is however of the highest importance to distinguish between this and other kinds of labour, since this distinction brings out precisely the determinate form of labour on which there depends the whole capitalist mode of production, and capital itself.

Productive labour, therefore, is labour which -- in the system of capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the objective conditions of labour into capital, and their owners into capitalists, hence labour which produces its own product as capital [@marx1994economic, 130-131].

:::

Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.

Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot produktivnega nima najprej absolutno nič opraviti z določeno vsebino dela, z njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo prikazuje.

Ista vrsta dela je lahko produktivna ali neproduktivna.

Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil neproduktiven delavec. Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, produktiven delavec. Milton je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo udejstvovanje njegove narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je produktiven delavec; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je neproduktiven delavec. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je produktiven delavec; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].

Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej če reproducira blaga, je možno dvoje:

1. Produkcija rezultira v blagih, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot kupljiva blaga, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma ostaja pri prehodni formi h kapitalistični produkciji, [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.

2. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso produktivni delavci, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu podjetniku pa je produktiven delavec. Vsi ti pojavi kapitalistične produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 203-204].

Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda celota teh delavcev, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v blagu ali nekem materialnem produktu; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski pogoji teh produktov, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.

Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt skupni produkt teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje produktivnega delavca. Vse te osebe niso samo neposredno zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo neposredno za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].

Division of labour (delitev dela) v določenem pomenu ni nič drugega kot coexisting labour, to se pravi koeskistenca različnih delovnih načinov, ki se prikazujejo v different kinds of produce or rather commodities (različnih vrstah produktov ali bolje blag). Division of labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).

Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj masovno. Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].

---

lang: sl references:

• type: book id: marx1989kritika author:
  • family: Marx given: Karl title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del" container-title: "Temeljna izdaja" container-author:
  • family: Marx given: Karl
  • family: Engels given: Friedrich volume: "I/10.1" publisher-place: Ljubljana publisher: Marksistični center CK ZKS issued: 1989 language: sl
• type: book id: marx1987economic author:
  • family: Marx given: Karl title: "Economic works 1861--1863" container-title: "Collected works" container-author:
  • family: Marx given: Karl
  • family: Engels given: Frederick volume: 30 publisher-place: London publisher: Lawrence & Wishart issued: 1987 language: en
• type: book id: marx1994economic author:
  • family: Marx given: Karl title: "Economic works 1861--1864" container-title: "Collected works" container-author:
  • family: Marx given: Karl
  • family: Engels given: Frederick volume: 34 publisher-place: London publisher: Lawrence & Wishart issued: 1994 language: en
• type: book id: marx1977historicni author:
  • family: Marx given: Karl
  • family: Engels given: Friedrich title: "Historični materializem: izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa" title-short: "Historični materializem" translator:
  • family: Riha given: Rado publisher-place: Ljubljana publisher: Mladinska knjiga issued: 1977 language: sl
• type: book id: marx1969teorije author:
  • family: Marx given: Karl title: "Teorije o višku vrednosti" translator:
  • family: Fran given: Mara container-title: "Dela" volume: 24 publisher-place: Beograd publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta issued: 1969 language: sr

vim: spelllang=sl,en

...