update notes

zgodovina_in_razredna_zavest.md

@@ -46,10 +46,52 @@ Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
 Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
 kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
 
-gl. Lukacs: Socialna ontologija
-
 ## Razredna zavest
 
+- Kaj pomeni razredna zavest?
+- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
+- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem
+  razrednem boju?
+- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje
+  ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak
+  drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
+- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu
+  razlikujemo stopnje in plasti?
+- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
+
+Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
+razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko
+poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu
+rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za
+te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za
+zgodovinsko spremembo?
+
+> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
+> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
+> [@lukacs1985zgodovina, 64]
+
+Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
+naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne
+nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se
+začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
+oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša
+razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
+opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
+kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
+so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
+
+> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik (to
+> bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob
+> večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike *cilj*, h
+> kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj
+> bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih
+> pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz
+> ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med
+> ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.).
+> [@lukacs1985zgodovina, 64]
+
+
+
 > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
 > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
 > [@lukacs1985zgodovina, 67]