From bb56b187c7a5a979fc5ec02761637547c94079bb Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Thu, 23 May 2024 08:45:09 +0200 Subject: [PATCH] update notes --- zgodovina_in_razredna_zavest.md | 46 +++++++++++++++++++++++++++++++-- 1 file changed, 44 insertions(+), 2 deletions(-) diff --git a/zgodovina_in_razredna_zavest.md b/zgodovina_in_razredna_zavest.md index ed34a40..619c885 100644 --- a/zgodovina_in_razredna_zavest.md +++ b/zgodovina_in_razredna_zavest.md @@ -46,10 +46,52 @@ Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem. Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?) -gl. Lukacs: Socialna ontologija - ## Razredna zavest +- Kaj pomeni razredna zavest? +- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo? +- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem + razrednem boju? +- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje + ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak + drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini? +- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu + razlikujemo stopnje in plasti? +- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata? + +Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri +razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko +poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu +rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za +te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za +zgodovinsko spremembo? + +> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih +> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih. +> [@lukacs1985zgodovina, 64] + +Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni" +naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne +nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se +začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel +oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša +razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo +opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično +kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej +so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*. + +> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik (to +> bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob +> večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike *cilj*, h +> kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj +> bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih +> pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz +> ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med +> ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.). +> [@lukacs1985zgodovina, 64] + + + > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja. > [@lukacs1985zgodovina, 67]