5.7 KiB
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
Razredna zavest
- Kaj pomeni razredna zavest?
- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem razrednem boju?
- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu razlikujemo stopnje in plasti?
- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko poraraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko spremembo?
Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih. [@lukacs1985zgodovina, 64]
Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni" naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življanja začne nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življanja: znanstvena analiza se začne post festum, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel oblike že pridobijo značaj naravanih oblik družbenega življanja, preden si skuša razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko nastale, torej so podvržene zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko propadejo.
Tako se zgodovina ne dogaja niti zgolj znotraj veljavnega okvira teh oblik (to bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn. ob večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike cilj, h kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja odpravljena, saj bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh oblik, njihovih pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki izhajajo iz ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih odnosov med ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave itn.). [@lukacs1985zgodovina, 64]
Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno določeno nezavedanje lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja. [@lukacs1985zgodovina, 67]
Za kaj gre pri problemu reifikacije?
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
lang: sl references:
- type: book
id: lukacs1985zgodovina
author:
- family: Lukács given: György title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki" publisher-place: Ljubljana publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU issued: 1985 language: sl
vim: spelllang=sl
...