update notes

delitev_cutnega.md

@@ -1,6 +1,6 @@
 ---
 title: "Delitev čutnega"
-abstract: |
+description: |
   Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
 ...
 

index.md

@@ -14,11 +14,6 @@ nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
 enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
 dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
 
-<!--
-in [kapitalističnega
-razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
--->
-
 
 ---
 lang: sl

intelektualno_delo.md

@@ -1,6 +1,6 @@
 ---
 title: "Intelektualno delo in kapitalistični razvoj"
-abstract: |
+description: |
   Naiven prevod in komentarji k Tafurijevem članku ["Lavoro intelettualle e
   sviluppo capitalistico"]{lang=it}. [@tafuri1970lavoro]
 ...
@@ -1454,7 +1454,7 @@ abstract: |
 >     *Marksistični humanizem* se tako razkrije kot projekt širitve na delavski
 >     razred tiste "Forme-Utopije buržoazne biti, ki je Tragedija": buržoazni
 >     junak je sprevržen v *kolektivnega junaka*. Linije tega procesa so zelo
->     jasne v misli mladega Lukácka kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
+>     jasne v misli mladega Lukácsa kot tudi v misli marksističnega Lukácsa: toda
 >     tudi na nekaterih straneh Korscha, Löwitha in -- kot čista ideologija --
 >     Bertolta Brechta. V zvezi s tem gl. A. Asor Rosa, *Il giovane Lukács teorico
 >     dell'arte borghese*, v "Contropiano" 1 1968, str. 59 in dalje; in L.
@@ -3742,6 +3742,8 @@ abstract: |
 :::
 :::
 
+[gl. *Zgodovina in razredna zavest*](zgodovina_in_razredna_zavest.md)
+
 ::: fauxnote
 ::: horizontal
 

koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md

@@ -5,7 +5,7 @@ title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
 
 
 Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
-Krašovec v [*Tujost kapitala*](krasovec_tujost_kapitala.md). In sicer
+Krašovec v [*Tujost kapitala*](tujost_kapitala.md). In sicer
 naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
 in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter
 da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma

neusmerjeno_pisanje.md

@@ -1,6 +1,6 @@
 ---
 title: "Neusmerjeno pisanje"
-abstract: |
+description: |
   Metazapis o <https://bavbavhaus.net> kot spletišču in praksi.
 ...
 

produktivno_delo.md

@@ -367,8 +367,6 @@ podrejen kapitalu.
 
 <!-- MEW 26/3, 264 -->
 
-[test](test.md)
-
 ---
 lang: sl
 references:

realna_subsumpcija_arhitekture.md

@@ -277,24 +277,21 @@ značilnosti obdobja.
 <!-- Znanstveno utemeljiti in opredeliti namen in cilje raziskovanja.
 Glavni cilj raziskave je lahko razčlenjen v več podciljev. -->
 
-Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v
-terminih racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije
-arhitekturnega dela znotraj izrazito tehnološke dinamike
-kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot arhitekturnoteoretski
-trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik arhitekturnega dela
-postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne arhitekture.
-Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev ne
-odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev,
-temveč potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve
-do in vrednotenje lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več
-  ustrezno v kolikor so ti procesi še vedno pojmovani znotraj
-  humanistične teorije odtujitve. Pri realni subsumpciji
-  intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije človeških
-  lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
-  je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije
-  kapitalističnega razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi
-  reaktualizacijo nekaterih manj znanih del kanoničnih
-  arhitekturnoteoretskih avtorjev.
+Namen naloge je opredeliti in utemeljiti razvoj pomoderne arhitekture v terminih
+racionalizacije, avtomatizacije in rekvalifikacije arhitekturnega dela znotraj
+izrazito tehnološke dinamike kapitalističnega razvoja. "Obrat k delu" kot
+arhitekturnoteoretski trend nakazuje, da področje sprememb vsebin in oblik
+arhitekturnega dela postaja eno pomembnejših področij za razumevanje sodobne
+arhitekture. Toda razvoj intelektualnih oziroma informacijskih funkcij strojev
+ne odpravlja zgolj nekatere ideološke funkcije intelektualnih poklicev, temveč
+potencialno odpravlja ideološko funkcijo kot tako. Opredelitve do in vrednotenje
+lastnega položaja, skeptično ali optimistično, ni več ustrezno v kolikor so ti
+procesi še vedno pojmovani znotraj humanistične teorije odtujitve. Pri realni
+subsumpciji intelektualnega dela namreč ne gre za proces objektivizacije
+človeških lastnosti, temveč ima ta proces svojo realno avtonomijo. Namen naloge
+je zato tudi teoretsko antihumanistična opredelitev avtonomije kapitalističnega
+razvoja v razmerju do arhitekturnega dela, tudi skozi reaktualizacijo nekaterih
+manj znanih del kanoničnih arhitekturnoteoretskih avtorjev.
 
 
 # Raziskovalno vprašanje ali morebitna delovna hipoteza

teorije_tehnologij.md

@@ -1,11 +1,9 @@
 ---
 title: "Teorije tehnologij"
-abstract: |
+description: |
   Zapiski s predavanj *Teorija tehnologije* v poletnem semestru 2023/2024.
 ...
 
-[index](index.md)
-
 Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
 nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
 ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
@@ -158,8 +156,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
   preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
 
 - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
-  kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
-delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
+  kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim delom](produktivno_delo.md)).
 
 - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
   se vrača v zlato dobo obrti.
@@ -504,7 +501,17 @@ Geogheigan
 
 gl. Ducrout, slovenian lectures
 
+## Bratton
 
+O kritiki antropocentrizma pri obravnavi tehnologije.
+
+Antropocentrizem: da človeška inteligenca nastopa kot merilo pri presojanju ali
+obstaja umetna inteligenca.
+
+Kopernikanska trauma: planet ni v središču vesolja. Po brattonu je zadnje
+zatočišče tega napuha izrek, da še vedno je člov. inteligenca v središču.
+
+gl. bergson kreativna revolucija
 
 
 <!--
@@ -627,6 +634,20 @@ references:
   language: en
 - type: chapter
   id: parisi2015instrumental
+  author:
+  - family: Parisi
+    given: Luciana
+  title: "Instrumental reason, algorithmic capitalism, and the incomputable"
+  title-short: "Instrumental reason"
+  container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
+  editor:
+  - family: Pasquinelli
+    given: Matteo
+  publisher-place: Lüneburg
+  publisher: meson press
+  issued: 2015
+  page: 125-137
+  language: en
 - type: article-journal
   id: hui2023chatgpt
   author:
@@ -641,5 +662,21 @@ references:
     year: 2023
   page: 3-10
   language: en
+- type: chapter
+  id: bratton2015instrumental
+  author:
+  - family: Bratton
+    given: Benjamin
+  title: "Outing artificial intelligence: reckoning with turing tests"
+  title-short: "Outing artificial intelligence"
+  container-title: "Alleys of your mind: augmented intellligence and its traumas"
+  editor:
+  - family: Pasquinelli
+    given: Matteo
+  publisher-place: Lüneburg
+  publisher: meson press
+  issued: 2015
+  page: 69-80
+  language: en
 # vim: spelllang=sl
 ...

tujost_kapitala.md

@@ -1,6 +1,6 @@
 ---
 title: "Tujost kapitala"
-abstract: |
+description: |
   Zapiski okoli *tujosti* kapitala.
 ...
 

zadnji_posnetki_evropske_inteligence.md

@@ -2,6 +2,10 @@
 title: "Zadnji posnetki evropske inteligence"
 ...
 
+## Leva inteligenca in tehnologija
+
+
+Lack of plausable vision 
 
 
 ---

zgodovina_in_razredna_zavest.md

@@ -0,0 +1,85 @@
+---
+title: "Zgodovina in razredna zavest"
+...
+
+<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
+
+<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
+
+## Kaj je ortodoksni marksizem?
+
+> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
+> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
+> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
+> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
+> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
+> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
+> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
+> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
+> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
+> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
+> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
+> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
+> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
+
+Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
+
+- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
+- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
+
+- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
+  Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
+  se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
+  pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
+
+1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
+   zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
+   metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
+   odnosov.
+
+2. Totaliteta je procesualna.
+
+3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
+
+---
+
+Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
+kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
+
+gl. Lukacs: Socialna ontologija
+
+## Razredna zavest
+
+> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
+> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
+> [@lukacs1985zgodovina, 67]
+
+---
+
+## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
+
+Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
+blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
+za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
+paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
+
+## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
+
+Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: book
+  id: lukacs1985zgodovina
+  author:
+  - family: Lukács
+    given: György
+  title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
+  issued: 1985
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...