update notes
parent
1daac63ceb
commit
674fd4c52a
|
|
@ -1,25 +0,0 @@
|
|||
[[!meta title="O bavbavhaus.net"]]
|
||||
|
||||
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o
|
||||
> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja
|
||||
> skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter
|
||||
> zastaranje specifičnih metod projektiranja še preden so njihove
|
||||
> hipoteze lahko preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno
|
||||
> vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje,
|
||||
> zastrašujoče kot največje zlo …[^about1]
|
||||
|
||||
[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in
|
||||
produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod
|
||||
splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
|
||||
|
||||
Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe.
|
||||
|
||||
povezave do ... stran ... povezave iz
|
||||
_____ _____ _____
|
||||
| | | | | |
|
||||
... | | | | | | ...
|
||||
|_____| |_____| |_____|
|
||||
|
||||
[^about1]: Manfredo Tafuri, »Per una critica dell’ideologia
|
||||
archittetonica«, *Contropiano: materiali marxisti*, št. 1 (1969):
|
||||
77.
|
||||
|
|
@ -1,307 +0,0 @@
|
|||
[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
|
||||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o
|
||||
delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«:
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
|
||||
> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
|
||||
> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]
|
||||
|
||||
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||||
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega,
|
||||
da gledamo kapital v deloti (družba).
|
||||
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
|
||||
vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice
|
||||
tega.
|
||||
|
||||
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||
»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||
»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
|
||||
------------------------------------------------------------------------
|
||||
|
||||
- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\]
|
||||
|
||||
Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata
|
||||
dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
|
||||
*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
|
||||
čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
|
||||
panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]
|
||||
|
||||
Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
|
||||
*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
|
||||
načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek –
|
||||
razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
|
||||
katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
|
||||
|
||||
Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
|
||||
|
||||
1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
|
||||
posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
|
||||
rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
|
||||
zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega,
|
||||
politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali
|
||||
podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do
|
||||
podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji
|
||||
vnaprej postavljene
|
||||
podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]
|
||||
|
||||
2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva)
|
||||
ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali
|
||||
vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej
|
||||
delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela
|
||||
postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med
|
||||
kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna
|
||||
subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo,
|
||||
saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne
|
||||
zmožnosti.)
|
||||
|
||||
Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
|
||||
tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen
|
||||
kapitalu.
|
||||
|
||||
\[neurejeni izpiski\]
|
||||
|
||||
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
|
||||
> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med
|
||||
> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to
|
||||
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
|
||||
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
|
||||
> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
|
||||
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
|
||||
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||||
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||||
>
|
||||
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
|
||||
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
|
||||
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
|
||||
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
|
||||
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
|
||||
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
|
||||
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
|
||||
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||||
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
|
||||
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
|
||||
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
||||
>
|
||||
> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične
|
||||
> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer
|
||||
> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
|
||||
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
|
||||
> producira svoj lasten produkt kot
|
||||
> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]
|
||||
|
||||
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
|
||||
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
|
||||
> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega
|
||||
> dela.
|
||||
>
|
||||
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
|
||||
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
|
||||
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
|
||||
> kateri se delo prikazuje.
|
||||
>
|
||||
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
|
||||
>
|
||||
> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal
|
||||
> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*.
|
||||
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
|
||||
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni
|
||||
> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
|
||||
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
|
||||
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
||||
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
|
||||
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
|
||||
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
|
||||
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
|
||||
> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si
|
||||
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
|
||||
> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]
|
||||
|
||||
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
|
||||
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
||||
>
|
||||
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
|
||||
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
|
||||
> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
|
||||
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
|
||||
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
|
||||
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
|
||||
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
||||
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo –
|
||||
> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
|
||||
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
|
||||
> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
|
||||
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
|
||||
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
|
||||
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
|
||||
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
|
||||
> ne spremeni na stvari.
|
||||
>
|
||||
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
|
||||
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
|
||||
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
|
||||
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
|
||||
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
|
||||
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
|
||||
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
|
||||
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
|
||||
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
|
||||
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
|
||||
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
||||
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
|
||||
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
|
||||
> nepomembni, da jih lahko popolnoma
|
||||
> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]
|
||||
|
||||
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
|
||||
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
|
||||
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
|
||||
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
|
||||
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
|
||||
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
|
||||
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
|
||||
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
|
||||
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
||||
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se –
|
||||
> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem
|
||||
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
|
||||
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
|
||||
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
|
||||
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
|
||||
> se vrednost.
|
||||
>
|
||||
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
|
||||
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali
|
||||
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na
|
||||
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
|
||||
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
|
||||
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
|
||||
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
|
||||
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
|
||||
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
|
||||
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
||||
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
|
||||
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
|
||||
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega
|
||||
> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]
|
||||
|
||||
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
|
||||
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
|
||||
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
|
||||
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
|
||||
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
|
||||
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne
|
||||
> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev
|
||||
> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation
|
||||
> (ločitev opravil).
|
||||
>
|
||||
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
|
||||
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja
|
||||
> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova
|
||||
> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s
|
||||
> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za
|
||||
> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja
|
||||
> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
|
||||
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
||||
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
|
||||
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
|
||||
> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne
|
||||
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
|
||||
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
|
||||
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
|
||||
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
|
||||
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela
|
||||
> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
|
||||
> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
|
||||
ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels,
|
||||
*Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK
|
||||
ZKS, 1989), 246–47.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript
|
||||
of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected
|
||||
Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku
|
||||
vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za
|
||||
izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka
|
||||
iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor
|
||||
odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha
|
||||
(Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku
|
||||
vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
|
||||
*Historični materializem*, 202–3.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku
|
||||
vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku
|
||||
vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
|
||||
*Historični materializem*, 134–35.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku
|
||||
vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9.
|
||||
|
|
@ -1,102 +0,0 @@
|
|||
[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
|
||||
ekonomije"]]
|
||||
|
||||
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
|
||||
Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
|
||||
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
|
||||
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
|
||||
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
|
||||
fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
|
||||
Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
|
||||
*koncept fetišizma*.
|
||||
|
||||
Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
|
||||
zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
|
||||
teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
|
||||
kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
|
||||
|
||||
## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
|
||||
|
||||
*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
|
||||
teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
|
||||
*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
|
||||
antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
|
||||
odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
|
||||
kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
|
||||
metoda
|
||||
kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
|
||||
|
||||
Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
|
||||
|
||||
> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
|
||||
> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
|
||||
> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
|
||||
> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
|
||||
> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
|
||||
> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
|
||||
|
||||
Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
|
||||
človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
|
||||
zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
|
||||
razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
|
||||
človeštva).
|
||||
|
||||
Iz tega:
|
||||
|
||||
> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
|
||||
> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
|
||||
|
||||
Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
|
||||
globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
|
||||
*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
|
||||
|
||||
*Koncept odtujitve*.
|
||||
|
||||
*Koncept resnice*
|
||||
|
||||
## Kritika in znanost v *Kapitalu*
|
||||
|
||||
141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
|
||||
kot predstava ekonomskih razmerij.
|
||||
|
||||
147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
|
||||
pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
|
||||
bolj …
|
||||
|
||||
147:
|
||||
|
||||
> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
|
||||
> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
|
||||
> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
|
||||
|
||||
… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
|
||||
odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
|
||||
subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
|
||||
v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
|
||||
kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
|
||||
»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
|
||||
kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
|
||||
|
||||
153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
|
||||
|
||||
## Opombe za sklep
|
||||
|
||||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
|
||||
Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
|
||||
|
||||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
|
||||
Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
|
||||
*Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
|
||||
Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
|
||||
Sophia, 2018), 69.
|
||||
|
||||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
|
||||
navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
|
||||
*Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
|
||||
založba, 1977), 147.
|
||||
|
||||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
|
||||
»Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
|
||||
|
||||
[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
|
||||
70.
|
||||
|
|
@ -1,140 +0,0 @@
|
|||
[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]]
|
||||
|
||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju
|
||||
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v
|
||||
20. stoletju, ne zajame.
|
||||
|
||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos
|
||||
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||
|
||||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj
|
||||
z njimi upravlja človek.
|
||||
|
||||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||
|
||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna
|
||||
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja:
|
||||
Vprašanje inteligence strojev.
|
||||
|
||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||
|
||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in
|
||||
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||
|
||||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To
|
||||
sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po
|
||||
zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri
|
||||
živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med
|
||||
mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in
|
||||
orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je,
|
||||
da so zunanja.
|
||||
|
||||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in
|
||||
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša
|
||||
človeških ali živalskih organov.
|
||||
|
||||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||||
|
||||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov,
|
||||
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem
|
||||
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba
|
||||
pozunanjenih programov.
|
||||
|
||||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne
|
||||
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja,
|
||||
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||||
|
||||
Tehnika
|
||||
|
||||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||||
|
||||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in
|
||||
kulturo, zoološkim in sociološkim.
|
||||
|
||||
> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh
|
||||
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije
|
||||
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj
|
||||
> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi
|
||||
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin,
|
||||
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat
|
||||
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo,
|
||||
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1]
|
||||
|
||||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||||
|
||||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se
|
||||
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko
|
||||
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem«
|
||||
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in
|
||||
> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki
|
||||
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja
|
||||
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih
|
||||
> dejanj.[^teorija_tehnologije2]
|
||||
|
||||
*Družbeni spomin*.
|
||||
|
||||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega
|
||||
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne
|
||||
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in
|
||||
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to,
|
||||
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški
|
||||
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se
|
||||
> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3]
|
||||
|
||||
\[Neurejeni izpiski\]
|
||||
|
||||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje
|
||||
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki
|
||||
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne
|
||||
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika
|
||||
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se
|
||||
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi
|
||||
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v
|
||||
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||||
> otrese.[^teorija_tehnologije4]
|
||||
|
||||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde
|
||||
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste.
|
||||
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev«
|
||||
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in
|
||||
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz
|
||||
> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5]
|
||||
|
||||
> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo
|
||||
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj
|
||||
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako
|
||||
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in
|
||||
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od
|
||||
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na
|
||||
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja
|
||||
> kosov.[^teorija_tehnologije6]
|
||||
|
||||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile
|
||||
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna
|
||||
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena
|
||||
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da
|
||||
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je
|
||||
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se
|
||||
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na
|
||||
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je
|
||||
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito
|
||||
> planetariziran.[^teorija_tehnologije7]
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev.
|
||||
Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34.
|
||||
|
||||
[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.
|
||||
Loading…
Reference in New Issue