diff --git a/wiki/about.mdwn b/wiki/about.mdwn deleted file mode 100644 index 2b22f3e..0000000 --- a/wiki/about.mdwn +++ /dev/null @@ -1,25 +0,0 @@ -[[!meta title="O bavbavhaus.net"]] - -> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o -> ogromnih tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja -> skupaj z vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter -> zastaranje specifičnih metod projektiranja še preden so njihove -> hipoteze lahko preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno -> vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, -> zastrašujoče kot največje zlo …[^about1] - -[[*bavbavhaus.net*|index]] je poskus *hekanja* prokrastinacije in -produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod -splet hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. - -Vsaka stran je niz strani, ki vodijo do nje ter iz nje, in sebe. - - povezave do ... stran ... povezave iz - _____ _____ _____ - | | | | | | - ... | | | | | | ... - |_____| |_____| |_____| - -[^about1]: Manfredo Tafuri, »Per una critica dell’ideologia - archittetonica«, *Contropiano: materiali marxisti*, št. 1 (1969): - 77. diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn deleted file mode 100644 index f884fd4..0000000 --- a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn +++ /dev/null @@ -1,307 +0,0 @@ -[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]] - -V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o -delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«: - -> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor -> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo -> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo -> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč -> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem -> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže -> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno -> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis -> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. -> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko -> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne -> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene -> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo -> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je -> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji -> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec -> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to -> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne -> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov -> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo -> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva -> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard -> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega -> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno -> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. -> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del -> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med -> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod -> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. -> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki -> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih« -> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do -> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do -> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev -> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev -> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej -> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično -> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti -> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi -> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna -> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume -> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez -> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? -> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo -> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal -> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega -> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as -> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the -> solid basis, the *life and support of all trades and employments* -> without exception; there we must look for the true origin of all arts -> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, -> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno -> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske -> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] - -- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. -- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, - da gledamo kapital v deloti (družba). -- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je - vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice - tega. - -na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v -»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o -arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med -proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja -»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave -podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet -kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z -macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 -(tudi ta statistika bi presenetila). - ------------------------------------------------------------------------- - -- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\] - -Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata -dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki -*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, -čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih -panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2] - -Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje -*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih -načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek – -razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s -katero je presežna vrednost priklicana v obstoj. - -Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*: - -1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot - posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne - rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in - zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, - politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali - podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do - podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji - vnaprej postavljene - podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4] - -2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva) - ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali - vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej - delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela - postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med - kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna - subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, - saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne - zmožnosti.) - -Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz -tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen -kapitalu. - -\[neurejeni izpiski\] - -> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v -> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med -> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to -> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada -> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti -> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih -> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira -> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko -> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. -> -> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v -> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, -> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem -> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti -> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v -> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo -> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna -> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. -> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža -> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten -> kapitalistični produkcijski način in kapital sam. -> -> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične -> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer -> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v -> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki -> producira svoj lasten produkt kot -> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5] - -> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je -> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega -> dela. -> -> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* -> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z -> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v -> kateri se delo prikazuje. -> -> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. -> -> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal -> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*. -> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega -> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni -> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo -> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda -> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca -> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven -> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in -> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja -> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo -> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si -> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira -> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6] - -> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, -> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: -> -> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki -> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno -> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med -> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot -> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh -> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve -> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le -> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo – -> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. -> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, -> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, -> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, -> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim -> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da -> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar -> ne spremeni na stvari. -> -> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh -> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, -> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v -> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v -> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli -> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v -> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso -> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja -> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja -> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. -> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu -> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične -> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako -> nepomembni, da jih lahko popolnoma -> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7] - -> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer -> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti -> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, -> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki -> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. -> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem -> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen -> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh -> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže -> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se – -> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem -> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi -> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten -> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar -> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo -> se vrednost. -> -> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega -> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali -> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na -> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni -> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem -> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne -> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje -> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje -> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene -> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo -> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno -> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja -> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega -> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8] - -> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega -> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih -> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather -> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of -> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki -> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne -> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev -> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation -> (ločitev opravil). -> -> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj -> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja -> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova -> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s -> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za -> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja -> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta -> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, -> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko -> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. -> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne -> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je -> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb -> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega -> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo -> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela -> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj -> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9] - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične - ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels, - *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK - ZKS, 1989), 246–47. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript - of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected - Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku - vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za - izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka - iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor - odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha - (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku - vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, - *Historični materializem*, 202–3. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku - vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku - vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, - *Historični materializem*, 134–35. - -[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku - vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9. diff --git a/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn b/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn deleted file mode 100644 index 66f3ea5..0000000 --- a/wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn +++ /dev/null @@ -1,102 +0,0 @@ -[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične -ekonomije"]] - -Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož -Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer -naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma -in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter -da je mogoče razviti antihumanistično teorijo -fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1] -Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava -*koncept fetišizma*. - -Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim -zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za -teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo -kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko. - -## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844* - -*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične -teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za -*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske -antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi -odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2) -kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je -metoda -kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2] - -Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju: - -> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem: -> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga -> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi -> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje -> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar -> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3] - -Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot -človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično -zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je -razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi -človeštva). - -Iz tega: - -> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za -> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4] - -Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava -globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept -*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5] - -*Koncept odtujitve*. - -*Koncept resnice* - -## Kritika in znanost v *Kapitalu* - -141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija -kot predstava ekonomskih razmerij. - -147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne -pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in -bolj … - -147: - -> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati -> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar -> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa. - -… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je -odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več -subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo -v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja -kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem -»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč -kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63) - -153: \[kaj je določujoče razmerje …\] - -## Opombe za sklep - -[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož - Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60. - -[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques - Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od - *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis - Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana: - Sophia, 2018), 69. - -[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx, - navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v - *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva - založba, 1977), 147. - -[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière, - »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70. - -[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière, - 70. diff --git a/wiki/teorija_tehnologije.mdwn b/wiki/teorija_tehnologije.mdwn deleted file mode 100644 index 5ab38e8..0000000 --- a/wiki/teorija_tehnologije.mdwn +++ /dev/null @@ -1,140 +0,0 @@ -[[!meta title="Teorija tehnologije, zapiski"]] - -Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju -dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v -20. stoletju, ne zajame. - -*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos -človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. - -1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj - z njimi upravlja človek. - -2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da - avtomatizacija predstavlja odtujitev. - -3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna - opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: - Vprašanje inteligence strojev. - -## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* - -Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in -tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. - -Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To -sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po -zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri -živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je kontinuiteta med -mišicami in »orodjem«, pri človeku je diskontinuiteta med telesom in -orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina posebnost je, -da so zunanja. - -Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in -puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša -človeških ali živalskih organov. - -Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. - -Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, -torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem -pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba -pozunanjenih programov. - -Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne -z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, -notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. - -Tehnika - -: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. - -*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in -kulturo, zoološkim in sociološkim. - -> \[D\]ružbi mravelj in človeški družbi \[je\] skupno le to, da pri obeh -> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije -> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj -> družbene skupine. \[… S\]kupina preživi tako, da uporablja pravi -> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, -> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat -> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, -> opira na nič manj kompleksen aparat govorice.[^teorija_tehnologije1] - -*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. - -> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se -> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o »spominu vrste«, ko -> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o »etičnem« -> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in -> enako upravičeno o »umetnem« spominu, ki je v svoji najnovejši obliki -> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja -> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih -> dejanj.[^teorija_tehnologije2] - -*Družbeni spomin*. - -> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo -> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega -> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne -> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in -> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, -> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški -> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se -> rodijo praktično prazni.[^teorija_tehnologije3] - -\[Neurejeni izpiski\] - -> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje -> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki -> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne -> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika -> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se -> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi -> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v -> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne -> otrese.[^teorija_tehnologije4] - -> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde -> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. -> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo »sprostitev« -> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in -> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz -> samega sebe, v družbeni organizem.[^teorija_tehnologije5] - -> \[V\]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse -> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija -> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo -> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. \[…\] Obstoj -> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako -> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in -> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od -> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na -> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja -> kosov.[^teorija_tehnologije6] - -> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile -> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna -> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena -> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da -> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je -> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se -> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na -> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je -> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito -> planetariziran.[^teorija_tehnologije7] - -[^teorija_tehnologije1]: André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*, prev. - Braco Rotar, zv. 2 (Ljubljana: ŠKUC, 1990), 11. - -[^teorija_tehnologije2]: Leroi-Gourhan, 2:211n14. - -[^teorija_tehnologije3]: Leroi-Gourhan, 2:20. - -[^teorija_tehnologije4]: Leroi-Gourhan, 2:25. - -[^teorija_tehnologije5]: Leroi-Gourhan, 2:28. - -[^teorija_tehnologije6]: Leroi-Gourhan, 2:34. - -[^teorija_tehnologije7]: Leroi-Gourhan, 2:48.