7.8 KiB
Structure and Interpretation of Computer Programs
- Foreword and Preface
- 1. Grajenje abstrakcij s procedurami
- Elementi programiranja
- Izvajanje kombinacij(e)
- 1.1.4 Sestavljene procedure
- 1.1.5 Substitucijski model za izvajanje procedur
- meta
- vaje
- 1.1.8 Procedure kot crne skatle abstrakcij
- 1.2.2 Drevesna rekurzija
- 1.2.3 Redi rasti
- 1.2.4 Eksponentna funkcija
- 1.2.5 Najvecji skupni deljitel
- 1.2.6 Primer: Iskanje prastevil
- 1.3 Sestavljanje abstrakcij s procedurami visjega reda
- 1.3.1 Procedure kot argumenti
- 1.3.2 Sestavljanje procedur z Lambda
- 1.3.3 Procedure kot splosne metode
- 1.3.4 Procedure kot vrnjene vrednosti
Foreword and Preface
Lisp je preživeli, v uporabi je že "polovico stoletja".
The discretionary exportable functionality entrusted to the individual Lisp programmer is more than an order of magniture greater than that to be found within Pascal enterprises.
Želimo vzpostaviti idejo, da programski jezik ni samo način, da računalnik izvaja operacije, ampak da je predvsem nov formalni medij za izražanje idej o metodologiji. Zato morajo biti programi napisani predvsem zato, da jih ljudje berejo, in slučajno, da jih izvajajo računalniki.
Bistvena tema ni sintaksa določenih struktur v programskem jeziku, niti …, temveč tehnike nadzora intelektualne kompleksnosti veliki programskih sistemov.
Naš pristop k temi izvira iz prepričanja, da "computer science" ni znanost in da ima njen pomen bolj malo opraviti z računalniki. Računalniška revolucija je revolucija v načinu mišljenja in izražanju idej. Bistvo teh sprememb najbolše opiše pojem proceduralne epistemologije, ki se ukvarja s strukturo vednosti z imperativnega stališča za razliko od klasične matematike, ki je bolj deklerativna. Matematika postavi okvir za natančno spoprijemanje s pojmovanjem "kaj je". Računanje pa ponudi okvir za natančno ukvarjanje s pojmovanjem "kako".
1. Grajenje abstrakcij s procedurami
Elementi programiranja
- Primitivni izrazi
- predstavtljajo najpreprostejše gradnike (entitete) programskega jezika
- Načini kombinacije,
- s katerimi so sestavljeni elementi zgrajeni iz preprostejših
- Načini abstrakcije,
- s katerimi so lahko sestavljeni elementi poimenovani in omogočajo upravljanje z njimii kot enotami
Izvajanje kombinacij(e)
Postopek za izvajanje kombinacij:
- Izvedi podizraz kombinacije.
- Uporabi/uveljavi proceduro, ki je najbolje levi podizraz (operator) z argumenti, ki so vrednosti drugih podizrazov (operandi).
Postopek evalvacije je rekurziven, saj drugi korak v sebi vključuje prvega, oziroma vključuje svojo definicijo.
Tako se zgradi akumulacijsko drevo. Na koncu vedno prideš do točke, ko izvajaš primitivne izraze, ki so:
- vrednosti numeričnih števk, ki jo označujejo.
- vrednosti vgrajenih operatorjev so strojni ukazi sekvenc, ki izvedejo te operacije.
- vrednosti drugih imen so objekti asociirani s temi imeni v okolju.
Drugo pravilo je poseben primer tretjega pravila. Simboli + in * so tudi vključeni v globalno okolje in so asociirani s strojnimi ukazi, ki so njihove vrednosti. Pomembno je prepoznati vlogo okolja pri določanju pomena simbolov v izrazih.
To pravilo se ne nanaša na posebne oblike (special forms). define
je posebna
oblika.
1.1.4 Sestavljene procedure
- Številke in aritmetične operacije so primitivni podatki in procedure.
- Gnezdenje kombinacij omogoča način za združevanje operacij.
- Definicije, ki asociirajo imena z vrednostmi omogočajo omejene načine abstrakcije.
(define (square x) (* x x))
(define square (lambda (x) (* x x)))
1.1.5 Substitucijski model za izvajanje procedur
Za izvajanje sestavljenih procedur z argumenti, izvedeš telo procedure z vsakim formalnim parametrom, ki ga nadomestiš s pripadajočim argumentom.
ergh, tukaj se zapletam s slovenskimi prevodi
kaj je application in kaj evaluation?
Načini, na katere deluje interpreter (prevajalnik):
- Aplikativni vrstni red
- Najprej evalviraj operator in operande, potem pa izvedi proizvedeno proceduro s pridobljenimi argumenti.
- Normalni vrstni red
- Ne izvajaj operandov dokler njihove vrednost niso potrebne. Najprej zamenjaj izraze operandov s parametri, dokler ne pride do izraza, ki vsebuje zgolj primitivne izraze in potem izvedi (vso) evalvacijo.
meta
Linki: https://develop.spacemacs.org/layers/+lang/scheme/README.html https://www.nongnu.org/geiser/ https://www.gnu.org/software/guile/learn/ https://spritely.institute/static/papers/scheme-primer.html#introduction
Kako nastavit spacemacs, in malo o guile-u.
video lekcije
https://yewtu.be/channel/UCEBb1b_L6zDS3xTUrIALZOw (6.001 SICP: Structure and Interpretation of Computer Programs (2004)) https://yewtu.be/playlist?list=PL7BcsI5ueSNFPCEisbaoQ0kXIDX9rR5FF (MIT 6.001 Structure and Interpretation, 1986)
vaje
1.3
najprej narobe
Define a procedure that takes three numbers as arguments and returns the sum of the squares of the two larger numbers.
(define (sum-of-large x y z)
(+
(if (> x y) (* x x) (* y y))
(if (> y z) (* y y) (* z z))
)
)
(sum-of-large 3 8 5)
128
(define (sum-of-larger x y z) (let*
((s (lambda (a) (* a a)))
(sl (lambda (b c) (if (> b c) (s b) (s c))))
)
(+ (sl x y) (sl y z))
))
(sum-of-larger 3 8 5)
128
pravilno
(define (sum-squares-of-larger x y z)
(if (> x y)
(if (> y z)
(+ (* x x) (* y y))
(+ (* x x) (* z z))
)
(if (> x z)
(+ (* y y) (* x x))
(+ (* y y) (* z z))
)
)
)
(sum-squares-of-larger 9 10 8)
181
1.5
Aplikativni vrstni red: pade takoj v neskoncno zanko. Normalni vrstni red: izvrsi test in pride v if, ki ne izvrsi drugega dela.
1.6
1.7
good-enough?
ni vredu za iskanje korenov majhnih stevil.- pravtako za zelo velika stevila
- napisi alternativno
good-enough?
proceduro, ki bo gledala, kdaj so spremembe dovolj majhne in takrat prekini funkcijo.
// Poglej v sqrt-newton.scm
1.8
// Glej v sqrt-newton.sqm
1.1.8 Procedure kot crne skatle abstrakcij
- block structure
- lexical scoping
1.2.2 Drevesna rekurzija
1.2.3 Redi rasti
1.2.4 Eksponentna funkcija
1.2.5 Najvecji skupni deljitel
1.2.6 Primer: Iskanje prastevil
1.3 Sestavljanje abstrakcij s procedurami visjega reda
1.3.1 Procedure kot argumenti
//exercise 1.29 #name: simpson
(define (sum term a next b)
(if (> a b)
0
(+ (term a)
(sum term (next a) next b)
)
)
)
(define (integral f a b dx)
(define (add-dx x) (+ x dx))
(* (sum f (+ a (/ dx 2.0)) add-dx b) dx)
)
(define (sum-s term a next b fact)
;; fact is altering between 4 and 2
(define (check-fact fact) (if (= fact 4) 2 4))
(if (> a b)
0
(+ (* fact (term a))
(sum-s term (next a) next b (check-fact fact))
)
)
)
(define (simpson f a b dx)
(define (add-dx x) (+ x dx))
(* (+ (f a) (f b) (sum-s f (add-dx a) add-dx (- b dx) 4) ) (/ dx 3.0))
)
(define (simpson-gizmo f a b dx)
(define (add-dxdx x) (+ x dx dx))
(* (+
(* 4 (sum f (+ a dx) add-dxdx b))
(* 2 (sum f a add-dxdx b))
(- (f a))
(- (f b))
) (/ dx 3.0))
)
(define (cube x) (* x x x))
(list
(integral cube 1 2 0.01)
(integral cube 1 2 0.001)
(simpson cube 1 2 0.01)
(simpson cube 1 2 0.001)
(simpson cube 1 2 (/ 1 1000))
(simpson-gizmo cube 1 2 0.01)
(simpson-gizmo cube 1 2 (/ 1 10000))
(simpson-gizmo cube 1 2 0.00001)
)
3.7499625000000045 | 3.7499996249995324 | 3.644925346666673 | 3.7499999999995324 | 3.749893334961112 |
// exercise 1.30
(define (sum-i term a next b)
(define (iter a result)
(if (> a b)
result
(iter (next a) (+ result (term a)))
)
)
(iter a 0)
)