263 lines
11 KiB
Markdown
263 lines
11 KiB
Markdown
---
|
|
title: "Razredna zavest"
|
|
description: |
|
|
Zapiski o pojmu razredne zavesti v Lukácsevi *Zgodovina in razredna zavest*.
|
|
[@lukacs1985zgodovina]
|
|
...
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
|
|
|
|
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
Lukácseva *Zgodovina in razredna zavest* je zbirka esejev, ki so nastali kot
|
|
posledica izkušnje revolucionarnega vala, ki se je začel z letom 1917.
|
|
|
|
Dopolnjuje luknje v marksovski literaturi (ne teoriji). Glede tega je zanimivo,
|
|
da pred "izidom" *Nemške ideologije* izpelje nekatere glavne njene teze.
|
|
|
|
Tekst nas zanima v kontekstu njegovega -- posrednega ali neposrednega -- vpliva
|
|
na operaistično misel
|
|
|
|
- gl. Corna
|
|
- gl. Galimberti
|
|
- gl. Tronti
|
|
|
|
Pri Lukácsu stališče proletariata predstavlja tudi epistemološko stališče.
|
|
Njegova razdelava pa zadeva tudi odnos med intelektualci in to "izključno
|
|
proletarsko" sposobnostjo revolucionarno vedeti.
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
## Kaj je ortodoksni marksizem?
|
|
|
|
Neortodoksni odgovor:
|
|
|
|
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
|
|
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
|
|
> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
|
|
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
|
|
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
|
|
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
|
|
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
|
|
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
|
|
> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
|
|
> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
|
|
> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
|
|
> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
|
|
> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
|
|
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
|
|
|
|
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
|
|
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
|
|
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
|
|
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
|
|
|
|
1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
|
|
zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
|
|
metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
|
|
odnosov.
|
|
|
|
2. Totaliteta je procesualna.
|
|
|
|
3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
|
|
|
|
---
|
|
|
|
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
|
|
kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
- Kaj pomeni razredna zavest?
|
|
- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
|
|
- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem
|
|
razrednem boju?
|
|
- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje
|
|
ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak
|
|
drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
|
|
- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu
|
|
razlikujemo stopnje in plasti?
|
|
- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
|
|
|
|
## 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]
|
|
|
|
Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
|
|
razumevanju zgodovine moramo seči preko tega. Na eni strani lahko ugotovimo, da
|
|
množica teh posamičnih volj poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Motivi
|
|
k določenemu rezultatu so torej podrejenega pomena. Na drugi strani se lahko
|
|
vprašamo kaj so tiste zgodovinske sile, ki stojijo za temi motivi. Kaj so
|
|
zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko
|
|
spremembo? Za Lukácsa so razlike med vzroki, motivi in rezultati metodološka
|
|
osnova znanstvenega marksizma:
|
|
|
|
> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
|
|
> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
|
|
> [@lukacs1985zgodovina, 64]
|
|
|
|
Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
|
|
naravni zakoni.
|
|
|
|
Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
|
|
nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življenja: znanstvena analiza se
|
|
začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
|
|
oblike že pridobijo značaj naravnih oblik družbenega življenja, preden si skuša
|
|
razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
|
|
opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
|
|
kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
|
|
so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
|
|
|
|
> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik
|
|
> (to bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn.
|
|
> ob večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike
|
|
> *cilj*, h kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja
|
|
> odpravljena, saj bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh
|
|
> oblik, njihovih pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki
|
|
> izhajajo iz ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih
|
|
> odnosov med ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave
|
|
> itn.). [@lukacs1985zgodovina, 64]
|
|
|
|
Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za
|
|
nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na
|
|
neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga
|
|
miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojame kot večne naravne
|
|
zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv prav z načeli
|
|
meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali
|
|
nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je
|
|
smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti
|
|
zgodovinskih epoh in njihovih družbenih in človeških nosilcev.
|
|
|
|
V prvem primeru zgodovina otrdi v *formalizem*, ki ne more zapopasti
|
|
družbeno-zgodovinskih tvorb v njihovem bistvu kot odnosov med ljudmi. V drugem
|
|
primeru zgodovina postane brezumno gospostvo slepih sil, ki jih lahko le
|
|
pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko
|
|
organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za
|
|
uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel.
|
|
|
|
V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
|
|
*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
|
|
pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
|
|
reda.
|
|
|
|
Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
|
|
silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
|
|
so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] Nasproti temu
|
|
Marx postavi pojmovanje kapitala (in vseh predmetnih oblik politične ekonomije)
|
|
kot *družbenega odnosa* med ljudmi, ki se izraža s stvarmi. Z redukcijo človeku
|
|
tuje stvarnosti družbenih tvorb na odnose med ljudmi Marx hkrati odpravi z drugo
|
|
platjo dileme. Odnosi človeka do človeka so pri marksovski historični kritiki le
|
|
temelj tuje stvarnosti družbenih tvorb. Z redukcijo torej ne odpravlja neodvisne
|
|
zakonitosti in objektivnosti teh tvorb do človeških volj oziroma do volje in
|
|
mišljenja posameznika. Pri Marxu je objektivnost samoobjektiviranja človeške
|
|
družbe na določeni stopnji svojega razvoja in velja zgolj v okviru tistega
|
|
zgodovinskega okolja, ki jo proizvaja in ki ga ta spet določa.
|
|
|
|
|
|
Videti je, da v Marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest. Res zavestni
|
|
odsevi različnih stopenj ekonomskega razvoja ostajajo pomembna historična
|
|
dejstva, dialektični materializem ne zanika, da ljudje sami izvršujejo svoja
|
|
zgodovinska dejanja in da to delajo zavestno. Vendar je to, po M & E, napačna
|
|
zavest ...
|
|
|
|
Toda ne moremo se enostavno zadovoljiti s preprosto ugotovitvijo o "napačnosti"
|
|
te zavesti, oziroma z zoperstavljanjem pravilnega in napačnega. Pač pa metoda
|
|
zahteva *konkretno raziskavo* te napačne zavesti.
|
|
|
|
- Napačna zavest kot moment tiste zgodovinske totalnosti, ki ji pripada, kot
|
|
stopnja tistega zgodovinskega procesa, v katerem deluje.
|
|
|
|
Tudi meščanska zgodovinska veda "konkretno raziskuje". Njena napaka, pravi
|
|
Lukács, da to konkretno poskuša najti v empiričnem historičnem individuu in v
|
|
njegovi empirično dani, psihološki ali množičnopsihološki zavesti. Toda tu
|
|
zgreši zajeti *družbo kot konkretno totalnost*, zgreši produkcijski red na neki
|
|
določeni stopnji družbenega razvoja in z njim pogojeno členitev družbe v
|
|
razrede. Tako nekaj abstraktnega -- odnos individua do individua -- zajame kot
|
|
nekaj konkretnega. (spregleda pa da gre za konkretne odnose v teh konkretnih
|
|
družbenih formacijah, npr. razmerje delavca do kapitalista, najemnika do
|
|
zemljiškega lastnika itn.)
|
|
|
|
Kaj je torej marksovsko *konkretno raziskovanje*?
|
|
|
|
> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot *celote*. Šele
|
|
> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
|
|
> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
|
|
|
|
Ta zavest se po eni strani pojavlja kot nekaj, kar je *subjektivno* upravičeno,
|
|
razumljeno in mogoče razumeti iz družbenozgodovinskega položaja. Torej kot
|
|
"pravilna zavest". Po drugi strani kot nekaj, kar *objektivno* zaobide bistvo
|
|
družbenega razvoja, ki ga ne zadeva in ne izraža ustrezno. Torej kot "napačna
|
|
zavest".
|
|
|
|
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
|
|
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
|
|
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
|
|
|
|
## 2.
|
|
|
|
|
|
## 3.
|
|
|
|
## 4.
|
|
|
|
## 5.
|
|
|
|
- Zanima nas v navezavi na formiranje ideologije
|
|
- Glavni stališči sta od proletariata in kapitalistov (kapitala). Ostale
|
|
družbene skupine imajo nestalna, zastarela, minljiva stališča.
|
|
- proletariat je strukturno mesto. Intelektualci lahko zavzamejo proletarsko
|
|
stališče (je to razredna kritika?)
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
|
|
|
|
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
|
|
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
|
|
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
|
|
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
|
|
|
|
## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
|
|
|
|
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
|
|
---
|
|
lang: sl
|
|
references:
|
|
- type: book
|
|
id: lukacs1985zgodovina
|
|
author:
|
|
- family: Lukács
|
|
given: György
|
|
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
|
|
title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
|
|
issued: 1985
|
|
language: sl
|
|
- type: book
|
|
id: marx2012kapital1
|
|
author:
|
|
- family: Marx
|
|
given: Karl
|
|
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
|
title-short: "Kapital"
|
|
volume: 1
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Sophia
|
|
issued: 2012
|
|
language: sl
|
|
# vim: spelllang=sl
|
|
...
|