bavbavhaus.net/zgodovina_in_razredna_zaves...

86 lines
3.2 KiB
Markdown

---
title: "Zgodovina in razredna zavest"
...
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
## Kaj je ortodoksni marksizem?
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
odnosov.
2. Totaliteta je procesualna.
3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
---
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
gl. Lukacs: Socialna ontologija
## Razredna zavest
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
---
## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
---
lang: sl
references:
- type: book
id: lukacs1985zgodovina
author:
- family: Lukács
given: György
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
publisher-place: Ljubljana
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
issued: 1985
language: sl
# vim: spelllang=sl
...