86 lines
3.2 KiB
Markdown
86 lines
3.2 KiB
Markdown
|
---
|
||
|
|
title: "Zgodovina in razredna zavest"
|
||
|
|
...
|
||
|
|
|
||
|
|
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
|
||
|
|
|
||
|
|
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
|
||
|
|
|
||
|
|
## Kaj je ortodoksni marksizem?
|
||
|
|
|
||
|
|
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
|
||
|
|
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
|
||
|
|
> napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
|
||
|
|
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
|
||
|
|
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
|
||
|
|
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
|
||
|
|
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. *Ortodoksnost v
|
||
|
|
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. Je znanstveno prepričanje, da
|
||
|
|
> smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno metodo, da je
|
||
|
|
> mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati le v duhu
|
||
|
|
> njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali "izboljšanja" te
|
||
|
|
> metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
|
||
|
|
> eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]
|
||
|
|
|
||
|
|
Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
|
||
|
|
|
||
|
|
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
|
||
|
|
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
|
||
|
|
|
||
|
|
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
|
||
|
|
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
|
||
|
|
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
|
||
|
|
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
|
||
|
|
|
||
|
|
1. Obstaja totaliteta, možno in potrebno je obravnavati celoto. "Marxova
|
||
|
|
zahteva, da "produkcijska razmerja sleherne družbe tvorijo celoto", je
|
||
|
|
metodično izhodišče in ključ ravno za *historično* spoznanje družbenih
|
||
|
|
odnosov.
|
||
|
|
|
||
|
|
2. Totaliteta je procesualna.
|
||
|
|
|
||
|
|
3. Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
|
||
|
|
|
||
|
|
---
|
||
|
|
|
||
|
|
Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
|
||
|
|
kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
|
||
|
|
|
||
|
|
gl. Lukacs: Socialna ontologija
|
||
|
|
|
||
|
|
## Razredna zavest
|
||
|
|
|
||
|
|
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
|
||
|
|
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
|
||
|
|
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
|
||
|
|
|
||
|
|
---
|
||
|
|
|
||
|
|
## Za kaj gre pri problemu reifikacije?
|
||
|
|
|
||
|
|
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukacsa je vprašanje kako
|
||
|
|
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
|
||
|
|
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
|
||
|
|
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
|
||
|
|
|
||
|
|
## Razlika med zgodnjim in poznim Lukacsom
|
||
|
|
|
||
|
|
Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.
|
||
|
|
|
||
|
|
|
||
|
|
---
|
||
|
|
lang: sl
|
||
|
|
references:
|
||
|
|
- type: book
|
||
|
|
id: lukacs1985zgodovina
|
||
|
|
author:
|
||
|
|
- family: Lukács
|
||
|
|
given: György
|
||
|
|
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
|
||
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
||
|
|
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
|
||
|
|
issued: 1985
|
||
|
|
language: sl
|
||
|
|
# vim: spelllang=sl
|
||
|
|
...
|