Compare commits
10 Commits
1a59c35e30
...
04888d1deb
| Author | SHA1 | Date |
|---|---|---|
 urosm
|
04888d1deb | |
|
urosm
|
47cfbe883f | |
|
urosm
|
8bfe679b29 | |
|
urosm
|
14f636ce51 | |
|
urosm
|
51d87683e7 | |
|
urosm
|
743d0e5efe | |
|
urosm
|
ec37e362fa | |
|
urosm
|
1975220fce | |
|
urosm
|
04ffbaf6d8 | |
|
urosm
|
20ab607482 |
|
|
@ -1 +1,3 @@
|
|||
/.ikiwiki
|
||||
bavbavhaus.net.setup
|
||||
bavbavhaus.net.local.setup
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -35,7 +35,7 @@ sub pagetemplate (@) {
|
|||
my @pages = pagespec_match_list($params{page}, "backlink($params{page})",
|
||||
deptype => deptype($quick ? "presence" : "content"),
|
||||
filter => sub { $_[0] eq $params{page} },
|
||||
sort => exists $params{sort} ? $params{sort} : "age title",
|
||||
# sort => exists $params{sort} ? $params{sort} : "age title",
|
||||
reverse => IkiWiki::yesno($params{reverse}),
|
||||
($num ? (num => $num) : ()),
|
||||
);
|
||||
|
|
|
|||
172
laptop.setup
172
laptop.setup
|
|
@ -1,172 +0,0 @@
|
|||
# IkiWiki::Setup::Yaml - YAML formatted setup file
|
||||
#
|
||||
# Setup file for ikiwiki.
|
||||
#
|
||||
# Passing this to ikiwiki --setup will make ikiwiki generate
|
||||
# wrappers and build the wiki.
|
||||
#
|
||||
# Remember to re-run ikiwiki --setup any time you edit this file.
|
||||
#
|
||||
# name of the wiki
|
||||
wikiname: bavbavhaus.net
|
||||
# contact email for wiki
|
||||
adminemail: urosm@kompot.si
|
||||
# users who are wiki admins
|
||||
adminuser:
|
||||
- urosm
|
||||
# users who are banned from the wiki
|
||||
banned_users: []
|
||||
# where the source of the wiki is located
|
||||
srcdir: /home/urosm/bavbavhaus.net
|
||||
# where to build the wiki
|
||||
destdir: /home/urosm/public_html/bavbavhaus.net
|
||||
# base url to the wiki
|
||||
url: bavbavhaus.net
|
||||
# url to the ikiwiki.cgi
|
||||
cgiurl: ''
|
||||
# do not adjust cgiurl if CGI is accessed via different URL
|
||||
reverse_proxy: 0
|
||||
# filename of cgi wrapper to generate
|
||||
cgi_wrapper: ''
|
||||
# mode for cgi_wrapper (can safely be made suid)
|
||||
cgi_wrappermode: 06755
|
||||
# number of seconds to delay CGI requests when overloaded
|
||||
cgi_overload_delay: ''
|
||||
# message to display when overloaded (may contain html)
|
||||
cgi_overload_message: ''
|
||||
# enable optimization of only refreshing committed changes?
|
||||
only_committed_changes: 0
|
||||
# rcs backend to use
|
||||
rcs: git
|
||||
# plugins to add to the default configuration
|
||||
add_plugins:
|
||||
- selftemplate
|
||||
- backlinkpages
|
||||
- inlinepages
|
||||
# plugins to disable
|
||||
disable_plugins:
|
||||
- conditional
|
||||
- editpage
|
||||
- emailauth
|
||||
- lockedit
|
||||
- openid
|
||||
- passwordauth
|
||||
- recentchanges
|
||||
- signinedit
|
||||
- sortnaturally
|
||||
- templatebody
|
||||
- transient
|
||||
# - htmlscrubber
|
||||
# - inline
|
||||
# - link
|
||||
# - mdwn
|
||||
# - meta
|
||||
# - parentlinks
|
||||
# additional directory to search for template files
|
||||
templatedir: /home/urosm/bavbavhaus.net/tmpl
|
||||
# base wiki source location
|
||||
underlaydir: ''
|
||||
# display verbose messages?
|
||||
verbose: 1
|
||||
# log to syslog?
|
||||
syslog: 1
|
||||
# create output files named page/index.html?
|
||||
usedirs: 1
|
||||
# use '!'-prefixed preprocessor directives?
|
||||
prefix_directives: 1
|
||||
# use page/index.mdwn source files
|
||||
indexpages: 0
|
||||
# enable Discussion pages?
|
||||
discussion: 0
|
||||
# name of Discussion pages
|
||||
discussionpage: ''
|
||||
# use elements new in HTML5 like <section>?
|
||||
html5: 1
|
||||
# only send cookies over SSL connections?
|
||||
sslcookie: 0
|
||||
# extension to use for new pages
|
||||
default_pageext: md
|
||||
# extension to use for html files
|
||||
htmlext: html
|
||||
# strftime format string to display date
|
||||
timeformat: '%c'
|
||||
# UTF-8 locale to use
|
||||
locale: sl_SI.UTF-8
|
||||
# put user pages below specified page
|
||||
userdir: ''
|
||||
# how many backlinks to show before hiding excess (0 to show all)
|
||||
numbacklinks: 10
|
||||
# attempt to hardlink source files? (optimisation for large files)
|
||||
hardlink: 0
|
||||
# force ikiwiki to use a particular umask (keywords public, group or private, or a number)
|
||||
#umask: public
|
||||
# group for wrappers to run in
|
||||
#wrappergroup: ikiwiki
|
||||
# extra library and plugin directories
|
||||
libdirs:
|
||||
- /home/urosm/bavbavhaus.net
|
||||
# extra library and plugin directory (searched after libdirs)
|
||||
libdir: /home/urosm/.ikiwiki
|
||||
# environment variables
|
||||
ENV: {}
|
||||
# time zone name
|
||||
timezone: :/etc/localtime
|
||||
# regexp of normally excluded files to include
|
||||
#include: ^\.htaccess$
|
||||
# regexp of files that should be skipped
|
||||
exclude: (\.setup$|^makefile$|^dest/|^IkiWiki/|^pandoc/|^tmpl/|\.md$|\.yaml$)
|
||||
# specifies the characters that are allowed in source filenames
|
||||
wiki_file_chars: -[:alnum:]+/.:_
|
||||
# allow symlinks in the path leading to the srcdir (potentially insecure)
|
||||
allow_symlinks_before_srcdir: 0
|
||||
# cookie control
|
||||
cookiejar:
|
||||
file: /home/urosm/.ikiwiki/cookies
|
||||
# set custom user agent string for outbound HTTP requests e.g. when fetching aggregated RSS feeds
|
||||
useragent: ikiwiki/3.20200202.3-1
|
||||
# theme has a responsive layout? (mobile-optimized)
|
||||
responsive_layout: 1
|
||||
# try harder to produce deterministic output
|
||||
deterministic: 0
|
||||
|
||||
# git plugin ###################################################################
|
||||
# git hook to generate
|
||||
git_wrapper: ''
|
||||
# shell command for git_wrapper to run, in the background
|
||||
#git_wrapper_background_command: git push github
|
||||
# mode for git_wrapper (can safely be made suid)
|
||||
#git_wrappermode: 06755
|
||||
# git pre-receive hook to generate
|
||||
#git_test_receive_wrapper: /git/wiki.git/hooks/pre-receive
|
||||
# unix users whose commits should be checked by the pre-receive hook
|
||||
#untrusted_committers: []
|
||||
# gitweb url to show file history ([[file]] substituted)
|
||||
#historyurl: http://git.example.com/gitweb.cgi?p=wiki.git;a=history;f=[[file]];hb=HEAD
|
||||
# gitweb url to show a diff ([[file]], [[sha1_to]], [[sha1_from]], [[sha1_commit]], and [[sha1_parent]] substituted)
|
||||
#diffurl: http://git.example.com/gitweb.cgi?p=wiki.git;a=blobdiff;f=[[file]];h=[[sha1_to]];hp=[[sha1_from]];hb=[[sha1_commit]];hpb=[[sha1_parent]]
|
||||
# where to pull and push changes (set to empty string to disable)
|
||||
gitorigin_branch: ''
|
||||
# branch that the wiki is stored in
|
||||
#gitmaster_branch: master
|
||||
|
||||
# inline plugin ################################################################
|
||||
# enable rss feeds by default?
|
||||
rss: 0
|
||||
# enable atom feeds by default?
|
||||
atom: 0
|
||||
# allow rss feeds to be used?
|
||||
allowrss: 0
|
||||
# allow atom feeds to be used?
|
||||
allowatom: 0
|
||||
# urls to ping (using XML-RPC) on feed update
|
||||
#pingurl: http://rpc.technorati.com/rpc/ping
|
||||
|
||||
# mdwn plugin ##################################################################
|
||||
# enable multimarkdown features?
|
||||
multimarkdown: 1
|
||||
# disable use of markdown discount?
|
||||
#nodiscount: 0
|
||||
# enable footnotes in Markdown (where supported)?
|
||||
#mdwn_footnotes: 1
|
||||
# interpret line like 'A. First item' as ordered list when using Discount?
|
||||
#mdwn_alpha_lists: 0
|
||||
38
makefile
38
makefile
|
|
@ -1,19 +1,45 @@
|
|||
SHELL = /bin/sh
|
||||
FLAGS = \
|
||||
--data-dir=pandoc\
|
||||
FLAGS = --data-dir=pandoc\
|
||||
--resource-path=.:pandoc
|
||||
|
||||
.PHONY: wiki
|
||||
wiki: wiki/*
|
||||
.PHONY: all
|
||||
all: dest/* wiki/* refresh
|
||||
|
||||
# wiki
|
||||
wiki/%.mdwn: notes/%.md notes/default.mdwn.yaml | refresh
|
||||
wiki/%.mdwn: notes/%.md\
|
||||
notes/default.mdwn.yaml\
|
||||
pandoc/templates/ikiwiki.markdown\
|
||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||
pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
||||
IkiWiki/Plugin/*\
|
||||
css/*\
|
||||
tmpl/*\
|
||||
| wiki
|
||||
pandoc $(FLAGS) --id-prefix=$* -d notes/default.mdwn.yaml -o $@ $<
|
||||
|
||||
wiki:
|
||||
mkdir wiki
|
||||
|
||||
# dest
|
||||
dest/%.docx: notes/%.md notes/default.docx.yaml
|
||||
dest/%.docx: notes/%.md\
|
||||
notes/default.docx.yaml\
|
||||
pandoc/reference-sl.docx\
|
||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||
pandoc/filters/pandoc-quotes.lua\
|
||||
pandoc/filters/delink.lua\
|
||||
| dest
|
||||
pandoc $(FLAGS) -d notes/default.docx.yaml -o $@ $<
|
||||
|
||||
dest/%.pdf: notes/%.md\
|
||||
notes/default.pdf.yaml\
|
||||
pandoc/csl/chicago-fullnote-sl.csl\
|
||||
| dest
|
||||
pandoc $(FLAGS) -d notes/default.pdf.yaml -o $@ $<
|
||||
|
||||
dest:
|
||||
mkdir dest
|
||||
|
||||
|
||||
.PHONY: refresh
|
||||
refresh:
|
||||
ikiwiki --setup laptop.setup --refresh
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -3,71 +3,70 @@ title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
|||
...
|
||||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
|
||||
[@marx1989kritika, 246-247], na katero je v levičarskih razpravah kakor
|
||||
se te pojavljajo v "postindustrijskih" družbah vredno večkrat opomniti.
|
||||
Govorimo seveda o arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov med
|
||||
[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela],
|
||||
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||
podlage, je pa politično sporno saj zamegljuje kritiko politične
|
||||
ekonomije, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem številu kot so
|
||||
to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
||||
presenetila).
|
||||
|
||||
# Digresija o produktivnem delu
|
||||
|
||||
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
||||
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
||||
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
||||
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
||||
predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
||||
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
||||
tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). Zločinec
|
||||
producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike,
|
||||
rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
||||
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
||||
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
||||
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
||||
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
||||
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja
|
||||
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
||||
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||
"Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
||||
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
||||
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
||||
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
||||
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
||||
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
||||
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
||||
izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
||||
pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
||||
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
||||
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
||||
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
||||
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
||||
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
||||
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
||||
z vedno novimi' načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
||||
nova obrambna] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
||||
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
||||
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
||||
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
||||
not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
||||
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
||||
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
|
|
@ -79,9 +78,18 @@ references:
|
|||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863"
|
||||
translator:
|
||||
- family: Wieser
|
||||
given: Peter
|
||||
- family: Kobe
|
||||
given: Zdravko
|
||||
- family: Šumič-Riha
|
||||
given: Jelica
|
||||
- family: Riha
|
||||
given: Rado
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1989
|
||||
language: sl
|
||||
# vim spelllang=sl
|
||||
# vim: spelllang=sl,en
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
172
server.setup
172
server.setup
|
|
@ -1,172 +0,0 @@
|
|||
# IkiWiki::Setup::Yaml - YAML formatted setup file
|
||||
#
|
||||
# Setup file for ikiwiki.
|
||||
#
|
||||
# Passing this to ikiwiki --setup will make ikiwiki generate
|
||||
# wrappers and build the wiki.
|
||||
#
|
||||
# Remember to re-run ikiwiki --setup any time you edit this file.
|
||||
#
|
||||
# name of the wiki
|
||||
wikiname: bavbavhaus.net
|
||||
# contact email for wiki
|
||||
adminemail: urosm@kompot.si
|
||||
# users who are wiki admins
|
||||
adminuser:
|
||||
- urosm
|
||||
# users who are banned from the wiki
|
||||
banned_users: []
|
||||
# where the source of the wiki is located
|
||||
srcdir: /home/urosm/bavbavhaus.net
|
||||
# where to build the wiki
|
||||
destdir: /home/urosm/public_html/bavbavhaus.net
|
||||
# base url to the wiki
|
||||
url: bavbavhaus.net
|
||||
# url to the ikiwiki.cgi
|
||||
cgiurl: ''
|
||||
# do not adjust cgiurl if CGI is accessed via different URL
|
||||
reverse_proxy: 0
|
||||
# filename of cgi wrapper to generate
|
||||
cgi_wrapper: ''
|
||||
# mode for cgi_wrapper (can safely be made suid)
|
||||
cgi_wrappermode: 06755
|
||||
# number of seconds to delay CGI requests when overloaded
|
||||
cgi_overload_delay: ''
|
||||
# message to display when overloaded (may contain html)
|
||||
cgi_overload_message: ''
|
||||
# enable optimization of only refreshing committed changes?
|
||||
only_committed_changes: 0
|
||||
# rcs backend to use
|
||||
rcs: git
|
||||
# plugins to add to the default configuration
|
||||
add_plugins:
|
||||
- selftemplate
|
||||
- backlinkpages
|
||||
- inlinepages
|
||||
# plugins to disable
|
||||
disable_plugins:
|
||||
- conditional
|
||||
- editpage
|
||||
- emailauth
|
||||
- lockedit
|
||||
- openid
|
||||
- passwordauth
|
||||
- recentchanges
|
||||
- signinedit
|
||||
- sortnaturally
|
||||
- templatebody
|
||||
- transient
|
||||
# - htmlscrubber
|
||||
# - inline
|
||||
# - link
|
||||
# - mdwn
|
||||
# - meta
|
||||
# - parentlinks
|
||||
# additional directory to search for template files
|
||||
templatedir: /home/urosm/bavbavhaus.net/tmpl
|
||||
# base wiki source location
|
||||
underlaydir: ''
|
||||
# display verbose messages?
|
||||
verbose: 1
|
||||
# log to syslog?
|
||||
syslog: 1
|
||||
# create output files named page/index.html?
|
||||
usedirs: 1
|
||||
# use '!'-prefixed preprocessor directives?
|
||||
prefix_directives: 1
|
||||
# use page/index.mdwn source files
|
||||
indexpages: 0
|
||||
# enable Discussion pages?
|
||||
discussion: 0
|
||||
# name of Discussion pages
|
||||
discussionpage: ''
|
||||
# use elements new in HTML5 like <section>?
|
||||
html5: 1
|
||||
# only send cookies over SSL connections?
|
||||
sslcookie: 0
|
||||
# extension to use for new pages
|
||||
default_pageext: md
|
||||
# extension to use for html files
|
||||
htmlext: html
|
||||
# strftime format string to display date
|
||||
timeformat: '%c'
|
||||
# UTF-8 locale to use
|
||||
locale: sl_SI.UTF-8
|
||||
# put user pages below specified page
|
||||
userdir: ''
|
||||
# how many backlinks to show before hiding excess (0 to show all)
|
||||
numbacklinks: 10
|
||||
# attempt to hardlink source files? (optimisation for large files)
|
||||
hardlink: 0
|
||||
# force ikiwiki to use a particular umask (keywords public, group or private, or a number)
|
||||
#umask: public
|
||||
# group for wrappers to run in
|
||||
#wrappergroup: ikiwiki
|
||||
# extra library and plugin directories
|
||||
libdirs:
|
||||
- /home/urosm/bavbavhaus.net
|
||||
# extra library and plugin directory (searched after libdirs)
|
||||
libdir: /home/urosm/.ikiwiki
|
||||
# environment variables
|
||||
ENV: {}
|
||||
# time zone name
|
||||
timezone: :/etc/localtime
|
||||
# regexp of normally excluded files to include
|
||||
#include: ^\.htaccess$
|
||||
# regexp of files that should be skipped
|
||||
exclude: (\.setup$|^makefile$|^dest/|^IkiWiki/|^pandoc/|^tmpl/|\.md$|\.yaml$)
|
||||
# specifies the characters that are allowed in source filenames
|
||||
wiki_file_chars: -[:alnum:]+/.:_
|
||||
# allow symlinks in the path leading to the srcdir (potentially insecure)
|
||||
allow_symlinks_before_srcdir: 0
|
||||
# cookie control
|
||||
cookiejar:
|
||||
file: /home/urosm/.ikiwiki/cookies
|
||||
# set custom user agent string for outbound HTTP requests e.g. when fetching aggregated RSS feeds
|
||||
useragent: ikiwiki/3.20200202.3-1
|
||||
# theme has a responsive layout? (mobile-optimized)
|
||||
responsive_layout: 1
|
||||
# try harder to produce deterministic output
|
||||
deterministic: 0
|
||||
|
||||
# git plugin ###################################################################
|
||||
# git hook to generate
|
||||
git_wrapper: /home/urosm/bavbavhaus.net.git/hooks/post-update
|
||||
# shell command for git_wrapper to run, in the background
|
||||
#git_wrapper_background_command: git push github
|
||||
# mode for git_wrapper (can safely be made suid)
|
||||
#git_wrappermode: 06755
|
||||
# git pre-receive hook to generate
|
||||
#git_test_receive_wrapper: /git/wiki.git/hooks/pre-receive
|
||||
# unix users whose commits should be checked by the pre-receive hook
|
||||
#untrusted_committers: []
|
||||
# gitweb url to show file history ([[file]] substituted)
|
||||
#historyurl: http://git.example.com/gitweb.cgi?p=wiki.git;a=history;f=[[file]];hb=HEAD
|
||||
# gitweb url to show a diff ([[file]], [[sha1_to]], [[sha1_from]], [[sha1_commit]], and [[sha1_parent]] substituted)
|
||||
#diffurl: http://git.example.com/gitweb.cgi?p=wiki.git;a=blobdiff;f=[[file]];h=[[sha1_to]];hp=[[sha1_from]];hb=[[sha1_commit]];hpb=[[sha1_parent]]
|
||||
# where to pull and push changes (set to empty string to disable)
|
||||
gitorigin_branch: origin
|
||||
# branch that the wiki is stored in
|
||||
#gitmaster_branch: master
|
||||
|
||||
# inline plugin ################################################################
|
||||
# enable rss feeds by default?
|
||||
rss: 0
|
||||
# enable atom feeds by default?
|
||||
atom: 0
|
||||
# allow rss feeds to be used?
|
||||
allowrss: 0
|
||||
# allow atom feeds to be used?
|
||||
allowatom: 0
|
||||
# urls to ping (using XML-RPC) on feed update
|
||||
#pingurl: http://rpc.technorati.com/rpc/ping
|
||||
|
||||
# mdwn plugin ##################################################################
|
||||
# enable multimarkdown features?
|
||||
multimarkdown: 1
|
||||
# disable use of markdown discount?
|
||||
#nodiscount: 0
|
||||
# enable footnotes in Markdown (where supported)?
|
||||
#mdwn_footnotes: 1
|
||||
# interpret line like 'A. First item' as ordered list when using Discount?
|
||||
#mdwn_alpha_lists: 0
|
||||
|
|
@ -2,70 +2,71 @@
|
|||
|
||||
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
|
||||
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
|
||||
levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||
družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
|
||||
razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
|
||||
levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||
družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
|
||||
nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
|
||||
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
|
||||
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
|
||||
sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
|
||||
udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
|
||||
Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
|
||||
politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
|
||||
družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
|
||||
domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
||||
presenetila).
|
||||
|
||||
# Digresija o produktivnem delu
|
||||
|
||||
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
||||
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
||||
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
||||
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
||||
predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
||||
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
||||
tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
|
||||
Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
||||
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
||||
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
||||
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
||||
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
||||
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
|
||||
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
||||
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
|
||||
»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
|
||||
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
||||
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
||||
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
||||
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
||||
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
||||
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
||||
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
||||
izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
||||
pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
||||
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
||||
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
||||
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
||||
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
||||
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
||||
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
||||
z vedno novimi’ načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
||||
nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
||||
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
||||
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
||||
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
||||
not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
||||
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
|
||||
> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
|
||||
ekonomije, 1861–1863* (Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989),
|
||||
246–47.
|
||||
ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
|
||||
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za
|
||||
digresijo od delitve dela.
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue