add `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn`

urosm 2024-01-17 22:20:41 +01:00
parent 1d05840bf2
commit 1a59c35e30
1 changed files with 71 additions and 0 deletions

View File

@ -0,0 +1,71 @@
[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).
# Digresija o produktivnem delu
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
without exception; there we must look for the true origin of all arts
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
ekonomije, 18611863* (Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989),
24647.