From 1a59c35e30c9f32a1ccde63723fe10fc4c504a69 Mon Sep 17 00:00:00 2001
From: urosm <urosm@kompot.si>
Date: Wed, 17 Jan 2024 22:20:41 +0100
Subject: [PATCH] add `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn`

---
 wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn | 71 ++++++++++++++++++++
 1 file changed, 71 insertions(+)
 create mode 100644 wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn

diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn
new file mode 100644
index 0000000..94adafb
--- /dev/null
+++ b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn
@@ -0,0 +1,71 @@
+[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
+
+V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
+digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
+levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
+družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
+razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
+sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
+Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
+sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
+udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
+Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).
+
+# Digresija o produktivnem delu
+
+Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
+kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
+povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
+veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
+kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
+poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
+predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
+ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
+tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
+Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
+sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
+predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
+različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
+načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
+najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
+zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
+moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
+moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
+kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
+zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
+tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
+»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
+monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
+obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
+razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
+produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
+trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
+točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
+zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
+izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
+pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
+produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
+ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
+tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
+ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
+trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
+nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
+prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
+z vedno novimi’ načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
+nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
+strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
+brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
+narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
+spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
+produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
+argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
+natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
+solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
+without exception; there we must look for the true origin of all arts
+and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
+not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
+drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
+    ekonomije, 1861–1863* (Ljubljana: Marksistični center CK ZKS, 1989),
+    246–47.