update `marx_digresija_o_produktivnem_delu`

urosm 2024-01-20 23:34:50 +01:00
parent 743d0e5efe
commit 51d87683e7
2 changed files with 125 additions and 125 deletions

View File

@ -3,71 +3,70 @@ title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
...
*V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
[@marx1989kritika, 246-247], na katero je v levičarskih razpravah kakor
se te pojavljajo v "postindustrijskih" družbah vredno večkrat opomniti.
Govorimo seveda o arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov med
[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela],
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
podlage, je pa politično sporno saj zamegljuje kritiko politične
ekonomije, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem številu kot so
to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
presenetila).*
# Digresija o produktivnem delu
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). Zločinec
producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike,
rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
"Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre
pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
z vedno novimi' načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
nova obrambna] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
without exception; there we must look for the true origin of all arts
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
(tudi ta statistika bi presenetila).*
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
---
lang: sl
@ -92,5 +91,5 @@ references:
publisher: Marksistični center CK ZKS
issued: 1989
language: sl
# vim: spelllang=sl
# vim: spelllang=sl,en
...

View File

@ -2,70 +2,71 @@
*V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).*
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
presenetila).*
# Digresija o produktivnem delu
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
without exception; there we must look for the true origin of all arts
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
ekonomije, 18611863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
Marksistični center CK ZKS, 1989), 24647.
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246247, sicer pa gre za
digresijo od delitve dela.