update `marx_digresija_o_produktivnem_delu`
parent
743d0e5efe
commit
51d87683e7
|
|
@ -3,71 +3,70 @@ title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
|||
...
|
||||
|
||||
*V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
|
||||
[@marx1989kritika, 246-247], na katero je v levičarskih razpravah kakor
|
||||
se te pojavljajo v "postindustrijskih" družbah vredno večkrat opomniti.
|
||||
Govorimo seveda o arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov med
|
||||
[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela],
|
||||
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||
podlage, je pa politično sporno saj zamegljuje kritiko politične
|
||||
ekonomije, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem številu kot so
|
||||
to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
||||
presenetila).*
|
||||
|
||||
# Digresija o produktivnem delu
|
||||
|
||||
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
||||
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
||||
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
||||
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
||||
predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
||||
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
||||
tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). Zločinec
|
||||
producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike,
|
||||
rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
||||
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
||||
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
||||
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
||||
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
||||
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja
|
||||
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
||||
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
|
||||
"Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
|
||||
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
||||
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
||||
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
||||
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
||||
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
||||
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
||||
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
||||
izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
||||
pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
||||
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
||||
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
||||
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
||||
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
||||
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
||||
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
||||
z vedno novimi' načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
||||
nova obrambna] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
||||
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
||||
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
||||
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
||||
not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
||||
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||
(tudi ta statistika bi presenetila).*
|
||||
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
||||
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
|
||||
---
|
||||
lang: sl
|
||||
|
|
@ -92,5 +91,5 @@ references:
|
|||
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||
issued: 1989
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
# vim: spelllang=sl,en
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -2,70 +2,71 @@
|
|||
|
||||
*V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
|
||||
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
|
||||
levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||
družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem
|
||||
razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim
|
||||
levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||
družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
|
||||
nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
|
||||
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
|
||||
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično
|
||||
sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne
|
||||
udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v
|
||||
Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).*
|
||||
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
|
||||
politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
|
||||
družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
|
||||
domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
||||
presenetila).*
|
||||
|
||||
# Digresija o produktivnem delu
|
||||
|
||||
Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili
|
||||
veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi
|
||||
kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu,
|
||||
poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja
|
||||
predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo,
|
||||
ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu
|
||||
tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ).
|
||||
Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
|
||||
sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
|
||||
predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo
|
||||
različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove
|
||||
načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za
|
||||
najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij
|
||||
zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma
|
||||
moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja
|
||||
moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o
|
||||
kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
|
||||
zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
|
||||
tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi
|
||||
»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga
|
||||
monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga
|
||||
obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in
|
||||
razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja
|
||||
produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva
|
||||
trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene
|
||||
točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti
|
||||
zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena
|
||||
izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre
|
||||
pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
|
||||
produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se
|
||||
ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo
|
||||
tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če
|
||||
ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne
|
||||
trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar
|
||||
nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in
|
||||
prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin
|
||||
z vedno novimi’ načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno
|
||||
nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor
|
||||
strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||
brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo
|
||||
narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
solid basis, the *life and support of all trades and employmenis*
|
||||
without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if
|
||||
not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj
|
||||
drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||
> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
|
||||
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||
> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||
> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
|
||||
> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
|
||||
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
|
||||
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||
> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||
> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||
|
||||
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
|
||||
ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
|
||||
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–47.
|
||||
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za
|
||||
digresijo od delitve dela.
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue