diff --git a/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md index 1a60e83..3a3ba99 100644 --- a/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md +++ b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md @@ -3,71 +3,70 @@ title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu" ... *V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija -[@marx1989kritika, 246-247], na katero je v levičarskih razpravah kakor -se te pojavljajo v "postindustrijskih" družbah vredno večkrat opomniti. -Govorimo seveda o arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov med +[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela], +na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v +"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o +arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja "ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave -podlage, je pa politično sporno saj zamegljuje kritiko politične -ekonomije, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem številu kot so -to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi -presenetila).* - -# Digresija o produktivnem delu - -Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor -kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo -povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili -veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi -kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu, -poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja -predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo, -ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu -tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). Zločinec -producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike, -rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki -predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo -različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove -načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za -najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij -zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma -moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja -moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o -kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih -zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo -tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva "Krivda" in Schillerjevi -"Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga -monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga -obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in -razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja -produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva -trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene -točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti -zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena -izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre -pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj -produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se -ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo -tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če -ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne -trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar -nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in -prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin -z vedno novimi' načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno -nova obrambna] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor -strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi -brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo -narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo -spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal -produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega -argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as -natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the -solid basis, the *life and support of all trades and employmenis* -without exception; there we must look for the true origin of all arts -and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if -not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj -drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. +podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet +kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z +macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 +(tudi ta statistika bi presenetila).* +> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor +> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo +> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo +> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč +> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem +> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže +> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno +> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis +> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. +> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko +> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne +> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene +> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo +> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je +> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji +> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec +> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to +> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne +> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov +> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo +> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva +> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard +> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega +> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno +> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. +> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del +> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med +> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod +> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. +> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki +> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih" +> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do +> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do +> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev +> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej +> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično +> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti +> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi +> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna +> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume +> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez +> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? +> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo +> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal +> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega +> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as +> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the +> solid basis, the *life and support of all trades and employments* +> without exception; there we must look for the true origin of all arts +> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, +> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. --- lang: sl @@ -92,5 +91,5 @@ references: publisher: Marksistični center CK ZKS issued: 1989 language: sl -# vim: spelllang=sl +# vim: spelllang=sl,en ... diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn index ec57823..225aed3 100644 --- a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn +++ b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn @@ -2,70 +2,71 @@ *V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v -levičarskih razpravah kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih« -družbah vredno večkrat opomniti. Govorimo seveda o arbitrarnem -razlikovanju nekaterih marksistov med proizvodnjo in storitvenim +levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih« +družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju +nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«. -Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa politično -sporno saj zamegljuje kritiko politične ekonomije, ko delavci ne -udarjajo več z macolami v istem številu kot so to domnevno počeli v -Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi presenetila).* +Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in +politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v +družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to +domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi +presenetila).* -# Digresija o produktivnem delu - -Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor -kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo -povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili -veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi -kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu, -poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja -predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno bogastvo, -ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu -tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. Roscher (glej ). -Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, -sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki -predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo -različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove -načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za -najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij -zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec producira vtis, deloma -moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to »storitvijo« vzburja -moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le kompendijev o -kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih -zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo -tragedije, kot pričata ne le Miullnerjeva »Krivda« in Schillerjevi -»Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard III.«. Zločinec pretrga -monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga -obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in -razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja -produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva -trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene -točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti -zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej nastopi kot ena -izmed tistih naravnih »izravnav«, ki vzpostavi pravo raven in odpre -pravcato perspektivo »koristnih« zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj -produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se -ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo -tatov? Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če -ne bi bilo ponarejevalcev denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne -trgovske sfere (glej Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar -nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in -prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin -z vedno novimi’ načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno -nova obrambna\] sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor -strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi -brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo -narodi? In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo -spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal -produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega -argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as -natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the -solid basis, the *life and support of all trades and employmenis* -without exception; there we must look for the true origin of all arts -and sciences; and the moment evil ceases the society must be spolled, if -not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj -drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. +> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor +> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo +> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo +> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč +> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem +> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže +> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno +> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis +> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. +> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko +> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne +> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene +> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo +> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je +> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji +> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec +> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to +> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne +> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov +> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo +> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva +> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard +> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega +> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno +> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. +> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del +> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med +> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod +> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. +> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki +> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih« +> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do +> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do +> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev +> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej +> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično +> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti +> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi +> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna +> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume +> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez +> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? +> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo +> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal +> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega +> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as +> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the +> solid basis, the *life and support of all trades and employments* +> without exception; there we must look for the true origin of all arts +> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, +> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. [^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana: - Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–47. + Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za + digresijo od delitve dela.