update `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn`

wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn

@@ -1,16 +1,7 @@
 [[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
 
-V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
-digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
-levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
-družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
-nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
-sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
-Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
-politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
-družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
-domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
-presenetila).
+V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o
+delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«:
 
 > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
 > kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
@@ -64,9 +55,253 @@ presenetila).
 > without exception; there we must look for the true origin of all arts
 > and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
 > if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
-> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
+> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
+> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]
+
+-   Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
+-   Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega,
+    da gledamo kapital v deloti (družba).
+-   Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
+    vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice
+    tega.
+
+na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
+»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
+arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
+proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
+»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
+podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
+kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
+macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
+(tudi ta statistika bi presenetila).
+
+------------------------------------------------------------------------
+
+-   \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\]
+
+Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata
+dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
+*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
+čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
+panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]
+
+Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
+*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
+načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek –
+razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
+katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
+
+Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
+
+1)  *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
+    posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
+    rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
+    zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega,
+    politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali
+    podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do
+    podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji
+    vnaprej postavljene
+    podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]
+
+2)  *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva)
+    ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali
+    vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej
+    delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela
+    postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med
+    kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna
+    subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo,
+    saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne
+    zmožnosti.)
+
+Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
+tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen
+kapitalu.
+
+\[neurejeni izpiski\]
+
+> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
+> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med
+> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to
+> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
+> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
+> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
+> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
+> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
+> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
+>
+> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
+> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
+> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
+> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
+> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
+> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
+> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
+> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
+> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
+> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
+> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
+>
+> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične
+> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer
+> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
+> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
+> producira svoj lasten produkt kot
+> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]
+
+> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
+> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
+> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega
+> dela.
+>
+> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
+> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
+> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
+> kateri se delo prikazuje.
+>
+> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
+>
+> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal
+> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*.
+> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
+> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni
+> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
+> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
+> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
+> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
+> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
+> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
+> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
+> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si
+> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
+> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]
+
+> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
+> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
+>
+> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
+> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
+> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
+> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
+> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
+> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
+> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
+> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo –
+> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
+> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
+> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
+> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
+> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
+> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
+> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
+> ne spremeni na stvari.
+>
+> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
+> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
+> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
+> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
+> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
+> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
+> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
+> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
+> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
+> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
+> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
+> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
+> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
+> nepomembni, da jih lahko popolnoma
+> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]
+
+> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
+> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
+> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
+> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
+> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
+> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
+> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
+> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
+> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
+> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se –
+> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem
+> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
+> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
+> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
+> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
+> se vrednost.
+>
+> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
+> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali
+> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na
+> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
+> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
+> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
+> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
+> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
+> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
+> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
+> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
+> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
+> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega
+> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]
+
+> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
+> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
+> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
+> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
+> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
+> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne
+> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev
+> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation
+> (ločitev opravil).
+>
+> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
+> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja
+> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova
+> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s
+> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za
+> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja
+> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
+> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
+> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
+> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
+> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne
+> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
+> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
+> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
+> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
+> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela
+> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
+> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]
 
 [^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
-    ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
-    Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za
-    digresijo od delitve dela.
+    ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels,
+    *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK
+    ZKS, 1989), 246–47.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript
+    of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected
+    Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za
+    izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka
+    iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor
+    odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha
+    (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
+    *Historični materializem*, 202–3.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
+    *Historični materializem*, 134–35.
+
+[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku
+    vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9.