update `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn`

urosm 2024-03-03 23:52:38 +01:00
parent 4ce44a00b6
commit ec13d4f200
1 changed files with 250 additions and 15 deletions

View File

@ -1,16 +1,7 @@
[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
presenetila).
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 18611863 se med razpravo o
delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«:
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
@ -64,9 +55,253 @@ presenetila).
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega,
da gledamo kapital v deloti (družba).
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice
tega.
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
(tudi ta statistika bi presenetila).
------------------------------------------------------------------------
- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\]
Dvema oblikama presežne vrednosti absolutni in relativni ustrezata
dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]
Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
načinov kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek
razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega,
politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali
podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do
podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji
vnaprej postavljene
podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]
2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja produkcijska sredstva)
ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali
vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej
delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela
postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med
kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna
subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo,
saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne
zmožnosti.)
Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen
kapitalu.
\[neurejeni izpiski\]
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med
> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
>
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
>
> *Produktivno delo* je torej takšno delo v sistemu kapitalistične
> produkcije ki producira presežno vrednost za svojega employer
> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
> producira svoj lasten produkt kot
> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
> produkcijska sredstva naredi za sredstva absorpcije neplačanega
> dela.
>
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
> kateri se delo prikazuje.
>
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
>
> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal
> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*.
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni
> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
>
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo
> npr. enciklopedijo izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
> ne spremeni na stvari.
>
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
> nepomembni, da jih lahko popolnoma
> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se
> če opazujemo celoten produkcijski proces izrazi v *blagu* ali nekem
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
> se vrednost.
>
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela ali
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat in da jih razdeli na
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega
> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne
> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev
> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation
> (ločitev opravil).
>
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja
> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova
> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s
> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za
> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja
> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
> Enakovrednost (ravnodušnost Gleichgültigkeit) njegove uporabne
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela
> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
ekonomije, 18611863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246247, sicer pa gre za
digresijo od delitve dela.
ekonomije 18611863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels,
*Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK
ZKS, 1989), 24647.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript
of 186163 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected
Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku
vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za
izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka
iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor
odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha
(Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 13334.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku
vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
*Historični materializem*, 2023.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku
vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 2034.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku
vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels,
*Historični materializem*, 13435.
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku
vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 1089.