update `notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md`

notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md

@@ -2,17 +2,8 @@
 title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
 ...
 
-V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
-[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela],
-na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
-"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
-arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
-proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
-"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
-podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
-kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
-macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
-(tudi ta statistika bi presenetila).
+V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
+delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 
 > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
 > kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
@@ -66,7 +57,232 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
 > without exception; there we must look for the true origin of all arts
 > and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
 > if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
-> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
+> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
+> [@marx1989kritika, 246-247].
+
+- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
+- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
+  gledamo kapital v deloti (družba).
+- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
+  vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
+
+na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
+"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
+arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
+proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
+"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
+podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
+kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
+macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
+(tudi ta statistika bi presenetila).
+
+---
+
+- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
+
+Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
+dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
+*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
+čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
+panogah [@marx1994economic, 95].
+
+Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
+*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
+načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
+razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
+katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
+
+Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
+
+1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
+posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
+rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
+zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
+ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
+[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
+posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
+[@marx1994economic, 430].
+
+2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
+ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
+delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
+stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
+nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
+delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
+kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
+bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)
+
+Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz
+tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen 
+kapitalu.
+
+[neurejeni izpiski]
+
+> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
+> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
+> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
+> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
+> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
+> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
+> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
+> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
+> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
+> 
+> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
+> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
+> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
+> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
+> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
+> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
+> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
+> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
+> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
+> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
+> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
+> 
+> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
+> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
+> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
+> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
+> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1969teorije, 302;
+> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
+
+<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
+
+> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
+> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
+> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
+> dela.
+> 
+> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
+> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
+> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
+> kateri se delo prikazuje.
+> 
+> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
+> 
+> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
+> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
+> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
+> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
+> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
+> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
+> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
+> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
+> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
+> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
+> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
+> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
+> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
+> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
+> @marx1977historicni, 202-203].
+
+<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
+
+> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
+> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
+> 
+> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
+> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
+> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
+> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
+> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
+> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
+> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
+> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
+> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
+> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
+> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
+> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
+> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
+> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
+> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
+> ne spremeni na stvari.
+>
+> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
+> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
+> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
+> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
+> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
+> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
+> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
+> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
+> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
+> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
+> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
+> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
+> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
+> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
+> @marx1977historicni, 203-204].
+
+<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
+
+> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
+> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
+> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
+> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
+> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
+> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
+> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
+> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
+> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
+> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
+> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
+> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
+> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
+> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
+> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
+> se vrednost.
+> 
+> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
+> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
+> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
+> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
+> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
+> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
+> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
+> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
+> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
+> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
+> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
+> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
+> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
+> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
+
+<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
+
+> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
+> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
+> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
+> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
+> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
+> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
+> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
+> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
+> opravil).
+> 
+> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
+> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
+> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
+> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
+> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
+> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
+> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
+> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
+> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
+> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
+> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
+> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
+> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
+> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
+> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
+> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
+> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
+> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
+
+<!-- MEW 26/3, 264 -->
+
+
 
 ---
 lang: sl
@@ -77,19 +293,68 @@ references:
   author:
   - family: Marx
     given: Karl
-  title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863"
-  translator:
-  - family: Wieser
-    given: Peter
-  - family: Kobe
-    given: Zdravko
-  - family: Šumič-Riha
-    given: Jelica
-  - family: Riha
-    given: Rado
+  title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del"
+  container-title: "Temeljna izdaja"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  volume: "I/10.1"
   publisher-place: Ljubljana
   publisher: Marksistični center CK ZKS
   issued: 1989
   language: sl
+########################################################################
+- type: book
+  id: marx1994economic
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Economic manuscript of 1861--63 (conclusion)"
+  container-title: "Collected works"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Frederick
+  volume: 34
+  publisher-place: London
+  publisher: Lawrence & Wishart
+  issued: 1994
+  language: en
+########################################################################
+- type: book
+  id: marx1977historicni
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Friedrich
+  title: "Historični materializem: izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa"
+  title-short: "Historični materializem"
+  translator:
+  - family: Riha
+    given: Rado
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Mladinska knjiga
+  issued: 1977
+  language: sl
+########################################################################
+- type: book
+  id: marx1969teorije
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Teorije o višku vrednosti"
+  translator:
+  - family: Fran
+    given: Mara
+  container-title: "Dela"
+  volume: 24
+  publisher-place: Beograd
+  publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta
+  issued: 1969
+  language: sr
 # vim: spelllang=sl,en
 ...