From ec13d4f200dda4fe15a7baacbf8bc075065bb92f Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Sun, 3 Mar 2024 23:52:38 +0100 Subject: [PATCH] update `wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn` --- wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn | 265 +++++++++++++++++-- 1 file changed, 250 insertions(+), 15 deletions(-) diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn index 8f9eff0..f884fd4 100644 --- a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn +++ b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn @@ -1,16 +1,7 @@ [[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]] -V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična -digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v -levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih« -družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju -nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim -sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«. -Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in -politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v -družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to -domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi -presenetila). +V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861–1863 se med razpravo o +delitvi dela pojavi satirična »Digresija o produktivnem delu«: > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor > kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo @@ -64,9 +55,253 @@ presenetila). > without exception; there we must look for the true origin of all arts > and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, > if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno -> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske +> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] + +- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. +- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, + da gledamo kapital v deloti (družba). +- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je + vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice + tega. + +na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v +»postindustrijskih« družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o +arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med +proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja +»ustvarjata vrednost«. Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave +podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet +kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z +macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 +(tudi ta statistika bi presenetila). + +------------------------------------------------------------------------ + +- \[povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti\] + +Dvema oblikama presežne vrednosti – absolutni in relativni – ustrezata +dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki +*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi, +čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih +panogah.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2] + +Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje +*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih +načinov – kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek – +razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s +katero je presežna vrednost priklicana v obstoj. + +Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*: + +1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot + posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne + rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in + zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, + politično ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali + podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3] V kolikor pride do + podreditve, do te pride iz posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji + vnaprej postavljene + podreditve.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4] + +2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja – produkcijska sredstva) + ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali + vsaj delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej + delavcu stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela + postavljajo nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med + kapitalom in mezdnim delom formalno prisotno, torej bolj je formalna + subsumpcija dela pod kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, + saj drugače delavecu ne bi bilo potrebno prodajati svoje delovne + zmožnosti.) + +Do tu ni razlike v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz +tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen +kapitalu. + +\[neurejeni izpiski\] + +> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v +> kapital, toda ta sprememba \[je\] pogojena s prvotno menjavo med +> denarjem in delovno zmožnostjo \[Arbeitsvermögen\]. Šele s to +> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada +> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti +> del \[denarja\], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih +> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira +> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko +> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. +> +> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v +> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, +> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem +> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti +> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v +> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo +> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna +> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. +> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža +> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten +> kapitalistični produkcijski način in kapital sam. +> +> *Produktivno delo* je torej takšno delo – v sistemu kapitalistične +> produkcije – ki producira presežno vrednost za svojega employer +> \[delodajalca\] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v +> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki +> producira svoj lasten produkt kot +> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5] + +> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je +> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva +> – produkcijska sredstva – naredi za sredstva absorpcije neplačanega +> dela. +> +> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* +> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z +> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v +> kateri se delo prikazuje. +> +> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. +> +> Npr. Milton, who did the »Paradise Lost« for 5 £ \[ki je napisal +> »Izgubljeni raj« za 5 funtov\], je bil *neproduktiven delavec*. +> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega +> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral »Izgubljeni +> raj« iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo +> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda +> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca +> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven +> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in +> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja +> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo +> angažira neki entrepreneur \[podjetnik\] ter jo pusti peti, da bi si +> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira +> kapital.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6] + +> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, +> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: +> +> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki +> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno +> podobo \[Gestalt\], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med +> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot +> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh +> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve +> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le +> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo – +> npr. enciklopedijo – izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. +> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, +> \[pri formi\], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, +> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, +> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim +> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da +> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar +> ne spremeni na stvari. +> +> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh +> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, +> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v +> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v +> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli +> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v +> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso +> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja +> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja +> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. +> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu +> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične +> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako +> nepomembni, da jih lahko popolnoma +> zanemarimo.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7] + +> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer +> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti +> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, +> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki +> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. +> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem +> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen +> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh +> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže +> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se – +> če opazujemo celoten produkcijski proces – izrazi v *blagu* ali nekem +> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi +> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten +> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar +> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo +> se vrednost. +> +> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega +> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela – ali +> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat – in da jih razdeli na +> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni +> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem +> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne +> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje +> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje +> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene +> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo +> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno +> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja +> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega +> dela.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8] + +> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega +> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih +> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather +> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of +> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki +> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne +> delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev +> dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation +> (ločitev opravil). +> +> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj +> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja +> toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova +> produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s +> strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za +> producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja +> je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta +> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, +> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko +> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. +> Enakovrednost (ravnodušnost – Gleichgültigkeit) njegove uporabne +> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je +> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb +> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega +> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo +> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela +> v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj +> družbe.[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9] [^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične - ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana: - Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za - digresijo od delitve dela. + ekonomije 1861–1863, I. del*, Karl Marx in Friedrich Engels, + *Temeljna izdaja*, zv. I/10.1 (Ljubljana: Marksistični center CK + ZKS, 1989), 246–47. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu2]: Karl Marx, *Economic Manuscript + of 1861–63 (Conclusion)*, Karl Marx in Frederick Engels, *Collected + Works*, zv. 34 (London: Lawrence & Wishart, 1994), 95. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu3]: Marx, 34:95. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu4]: Marx, 34:430. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu5]: Karl Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, prev. Mara Fran, *Dela*, zv. 24 (Beograd: Institut za + izučavanje radničkog pokreta, 1969), 302; slovenski prevod odlomka + iz Karl Marx in Friedrich Engels, *Historični materializem: izbor + odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa*, prev. Rado Riha + (Ljubljana: Mladinska knjiga, 1977), 133–34. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu6]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, 24:306; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, + *Historični materializem*, 202–3. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu7]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 203–4. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu8]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, 24:314; slovenski prevod odlomka iz Marx in Engels, + *Historični materializem*, 134–35. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu9]: Marx, *Teorije o višku + vrednosti*, TODO; Marx in Engels, *Historični materializem*, 108–9.