add `notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md`

notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md

@@ -0,0 +1,170 @@
+---
+title: "Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
+...
+
+Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
+Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
+naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
+in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter
+da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma
+[@krasovec2021tujost, 59-60]. Glede tega so relevantni zadnji deli
+prispevka, ko Rancière obravnava *koncept fetišizma*.
+
+Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
+zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
+teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
+kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
+
+<!--
+(Morda zanimivo: za Althusserja naj bi teorija fetišizma bila
+neznanstven ostanek pri Marxu. A zdi se, da gre za "znanstven" napredek
+iz kritike ideologije, koncepta, ki se ga Althusser oklepa.
+-->
+
+# Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
+
+*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti "podobo kritične
+teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*". In sicer, pravi, gre za
+*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
+antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
+odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
+kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
+metoda kritike [@ranciere2018koncept, 69].
+
+Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
+
+> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
+> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
+> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
+> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
+> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar so [Marx, navedeno po
+> @ranciere2018koncept, 69; sicer pa gl. @marx1977pismi, 147].
+
+Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
+človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
+zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
+razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
+človeštva). 
+
+
+
+Iz tega:
+
+> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
+> to, kar je [@ranciere2018koncept, 70].
+
+Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
+globlje protislovje, "tisto, ki ga izraža koncept *odtujitve*"
+[@ranciere2018koncept, 70].
+
+*Koncept odtujitve*. 
+
+*Koncept resnice*
+
+
+
+
+<!-- 1. Raven politične ekonomije -->
+
+<!-- 2. Kritična obdelava -->
+
+<!-- 3. Amfibolija in njen temelj -->
+
+<!-- 4. Razvoj protislovja: zgodovina in subjektivnost ali gibala in
+vzgibi -->
+
+<!-- 5. Kritični diskurz in znanstveni diskurz -->
+
+# Kritika in znanost v *Kapitalu*
+
+
+
+141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
+kot predstava ekonomskih razmerij.
+
+147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
+pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
+bolj ...
+
+147:
+
+> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
+> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
+> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
+
+... pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
+odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
+subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
+v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
+kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. ... Tisto, kar je pri tem
+"popredmeteno" ali "porečovljeno", niso predikati subjekta, temveč
+kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
+
+153: [kaj je določujoče razmerje ...]
+
+# Opombe za sklep
+
+[[test1]]
+
+[[test2]]
+
+---
+lang: sl
+references:
+########################################################################
+- type: chapter
+  id: ranciere2018koncept
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije od *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*" 
+  title-short: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
+  container-title: "Branje kapitala"
+  container-author:
+  - family: Althusser
+    given: Louis
+  - family: Balibar
+    given: Étienne
+  - family: Establet
+    given: Roger
+  - family: Macherey
+    given: Pierre
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  translator:
+  - family: Breznik
+    given: Maja
+  - family: Koncut
+    given: Suzana
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2018
+  page: 65-165
+  language: sl
+########################################################################
+- type: book
+  id: krasovec2021tujost
+  author:
+  - family: Krašovec
+    given: Primož
+  title: "Tujost kapitala"
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2021
+  language: sl
+########################################################################
+- type: chapter
+  id: marx1977pismi
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Pismi Rugeju"
+  container-title: "Izbrana dela v petih zvezkih"
+  volume: 1
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Cankarjeva založba
+  issued: 1977
+  page: 135-147
+  language: sl
+# vim: spelllang=sl
+...