From a4525b16f34e22915714d9d649c1fa523b3a22e9 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Sun, 3 Mar 2024 23:57:00 +0100 Subject: [PATCH] add `notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md` --- ..._kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md | 170 ++++++++++++++++++ 1 file changed, 170 insertions(+) create mode 100644 notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md diff --git a/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md b/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md new file mode 100644 index 0000000..5f8d497 --- /dev/null +++ b/notes/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.md @@ -0,0 +1,170 @@ +--- +title: "Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične ekonomije" +... + +Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož +Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer +naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma +in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter +da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma +[@krasovec2021tujost, 59-60]. Glede tega so relevantni zadnji deli +prispevka, ko Rancière obravnava *koncept fetišizma*. + +Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim +zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za +teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo +kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko. + + + +# Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844* + +*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti "podobo kritične +teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*". In sicer, pravi, gre za +*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske +antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi +odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2) +kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je +metoda kritike [@ranciere2018koncept, 69]. + +Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju: + +> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem: +> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga +> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi +> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje +> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar so [Marx, navedeno po +> @ranciere2018koncept, 69; sicer pa gl. @marx1977pismi, 147]. + +Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot +človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično +zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je +razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi +človeštva). + + + +Iz tega: + +> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za +> to, kar je [@ranciere2018koncept, 70]. + +Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava +globlje protislovje, "tisto, ki ga izraža koncept *odtujitve*" +[@ranciere2018koncept, 70]. + +*Koncept odtujitve*. + +*Koncept resnice* + + + + + + + + + + + + + + +# Kritika in znanost v *Kapitalu* + + + +141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija +kot predstava ekonomskih razmerij. + +147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne +pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in +bolj ... + +147: + +> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati +> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar +> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa. + +... pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je +odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več +subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo +v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja +kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. ... Tisto, kar je pri tem +"popredmeteno" ali "porečovljeno", niso predikati subjekta, temveč +kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63) + +153: [kaj je določujoče razmerje ...] + +# Opombe za sklep + +[[test1]] + +[[test2]] + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: chapter + id: ranciere2018koncept + author: + - family: Rancière + given: Jacques + title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije od *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*" + title-short: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije" + container-title: "Branje kapitala" + container-author: + - family: Althusser + given: Louis + - family: Balibar + given: Étienne + - family: Establet + given: Roger + - family: Macherey + given: Pierre + - family: Rancière + given: Jacques + translator: + - family: Breznik + given: Maja + - family: Koncut + given: Suzana + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2018 + page: 65-165 + language: sl +######################################################################## +- type: book + id: krasovec2021tujost + author: + - family: Krašovec + given: Primož + title: "Tujost kapitala" + publisher-place: Ljubljana + publisher: Sophia + issued: 2021 + language: sl +######################################################################## +- type: chapter + id: marx1977pismi + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Pismi Rugeju" + container-title: "Izbrana dela v petih zvezkih" + volume: 1 + publisher-place: Ljubljana + publisher: Cankarjeva založba + issued: 1977 + page: 135-147 + language: sl +# vim: spelllang=sl +...