commit
558ea4214f
|
|
@ -302,14 +302,14 @@ interpretacij zapuščine besedil, ki so po svojem izidu pred več kot
|
|||
petdesetimi leti stalen predmet arhitekturnoteoretske razprave, do te
|
||||
mere, da je ta zapuščina vključena v sam kanon arhitekturne teorije.
|
||||
Govorimo, seveda, o prispevkih Manfreda Tafurija v reviji *Contropiano*
|
||||
iz konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let 20\. stoletja, [gl\.
|
||||
iz konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let 20\. stoletja, [gl.
|
||||
@tafuri1969critica; -@tafuri1970lavoro; -@tafuri1971socialdemocrazia;
|
||||
-@tafuri1971austromarxismo] med katerimi so nekatera kasneje razširjena
|
||||
in izdana kot samostojno delo. [gl\. @tafuri1977progetto; slovenski
|
||||
in izdana kot samostojno delo. [gl. @tafuri1977progetto; slovenski
|
||||
prevod v @tafuri1985projekt] Ta dela, dela sorodnih avtorjev ter
|
||||
komentarji in kritike argumentacije in teoretskega obzorja teh del
|
||||
skupaj tvorijo eno najbolj zastopanih »zvrsti« v antologijah, ki
|
||||
obravnavajo obdobje po njihovem nastanku. [gl\. @nesbitt1996theorizing;
|
||||
obravnavajo obdobje po njihovem nastanku. [gl. @nesbitt1996theorizing;
|
||||
@hays1998architecture] Zastopanost teh besedil in njihovih posledic v
|
||||
arhitekturnih razpravah priča o pomembnosti, morda nerazrešenosti, teme,
|
||||
ki jo naslavljajo: to je tema, v najsplošnejšem obsegu, položaja in
|
||||
|
|
@ -421,11 +421,11 @@ razume in prikazuje ta opus. Sicer gre za navdušen sprejem, ki pa
|
|||
pretežno ni bil dovzeten za specifično politično stališče prispevkov,
|
||||
temveč je »evropsko teorijo« obravnaval kot generičen prikaz
|
||||
»marksizma«. [Angloameriški sprejem povzemamo po @day2012manfredo, kjer
|
||||
je to »napačno« branje tudi produktivno uporabljeno; gl\.
|
||||
je to »napačno« branje tudi produktivno uporabljeno; gl.
|
||||
@day2012manfredo, 36 in dalje; deloma povzemamo tudi po
|
||||
@leach2006choosing, poglavje 1, kjer je poudarjena selektivnost
|
||||
angleških prevodov na račun Tafurijevih zgodovinskih spisov o renesansi;
|
||||
o tej temi gl\. tudi @ockman1995venice] Angloameriški sprejem je bil
|
||||
o tej temi gl. tudi @ockman1995venice] Angloameriški sprejem je bil
|
||||
filtriran skozi specifične interese skupin sprva okoli zbornika
|
||||
*Oppositions* ter kasneje okoli študijske skupine *Revisions*. Zbornik
|
||||
je skozi leta gostil več originalnih besedil beneške šole, a v splošnem
|
||||
|
|
@ -441,7 +441,7 @@ istega *Institute of Architecture and Urban Studies*, se je skupina
|
|||
*Revisions* ustanovila ravno z namenom bolj osredotočeno raziskovati
|
||||
»arhitekturo in politiko«. V začetku osemdesetih so organizirali
|
||||
simpozij o arhitekturi in ideologiji ter kasneje na tej podlagi izdali
|
||||
knjigo. [gl\. @ockman1985architecture] Takrat, že v času začetka konca
|
||||
knjigo. [gl. @ockman1985architecture] Takrat, že v času začetka konca
|
||||
*Oppositions*, si je *Revisions* zadal nalogo v arhitekturno razpravo,
|
||||
vsaj na retorični ravni, vnesti kategorije razreda, kritike ideologije,
|
||||
ter celo vprašanje družbene ali disciplinarne transformacije –
|
||||
|
|
@ -503,7 +503,7 @@ tafurijanskega kritičnega programa [v desetletju po izidu prvih besedil
|
|||
v *Contropiano* Tafuri in sodelavci sistematično obravnavajo zgodovinske
|
||||
primere realiziranih utopičnih enklav, njihova prizadevanja in zaključke
|
||||
ter njihovo vlogo kot operativni zgodovinski modeli, ki informirajo
|
||||
sedanjost. Gl\. obravnavo arhitekture Oktobrske revolucije v
|
||||
sedanjost. Gl. obravnavo arhitekture Oktobrske revolucije v
|
||||
@asorrosa1972socialismo; obravnavo ameriške rekonstrukcije v
|
||||
@ciucci1980american; obravnavo Rdečega Dunaja v @tafuri1980vienna; cikel
|
||||
teh študij se zaključi z izidom @tafuri1987sphere] V kasnejši Jamesonovi
|
||||
|
|
@ -512,7 +512,7 @@ katerega bi lahko rekli, da je ravno takšne vrste gramšijanski
|
|||
arhitekturni projekt, pa lahko prepoznamo podobno strukturo
|
||||
argumentacije kot v širšem opusu Manfreda Tafurija. Četudi vemo, da je
|
||||
Tafurijevo pisanje pomembno vplivalo na Jamesona, [za pregled tega
|
||||
vpliva gl\. @day2012manfredo, 42-46; ali v slovenščino prevedena dela
|
||||
vpliva gl. @day2012manfredo, 42-46; ali v slovenščino prevedena dela
|
||||
@jameson2012kulturni, poglavje 1, 7 in 8] ga je ta, kot smo morda videli
|
||||
tudi zgoraj, vedno obravnaval kritično; zatorej menimo, da gre za ločena
|
||||
spoznanja, ki se kasneje (nezavedno) zbližajo. Podobnosti so zato
|
||||
|
|
@ -756,8 +756,8 @@ podvojena z »apologetskim diskurzom«, ki jo v tej strukturi »realno«
|
|||
zapopade zgodovinski in materialistični teoretski pristop – bo z drugimi
|
||||
oznakami prisotna tudi v Tafurijevih spisih. Tam arhitekturno disciplino
|
||||
tvorita arhitekturni tehnični diskurz in arhitekturni teoretski diskurz,
|
||||
ki jo »realneje« zapopade kritična zgodovina te strukture.) [gl\.
|
||||
@tafuri1980theories; @tafuri1968teorie; prav tako gl\. »renesančna
|
||||
ki jo »realneje« zapopade kritična zgodovina te strukture.) [gl.
|
||||
@tafuri1980theories; @tafuri1968teorie; prav tako gl. »renesančna
|
||||
problematika« pod Tafurijevim geslom -@tafuri1969rinascimento, 223 in
|
||||
dalje]
|
||||
|
||||
|
|
@ -865,7 +865,7 @@ politične ekonomije ni prosojen, njegova »dejstva« niso neposredno
|
|||
dostopna čutni zavesti. To je pravzaprav izhodišče ali predpostavka
|
||||
kritike ideologije (ali kritične teorije družbe, ki je v takšni ali
|
||||
drugačni obliki bila in še vedno je zelo zastopana v arhitekturni
|
||||
teoriji): [Gl\. tudi @hays1998architecture:hays, navedeno tudi zgoraj]
|
||||
teoriji): [Gl. tudi @hays1998architecture:hays, navedeno tudi zgoraj]
|
||||
družbo je treba spoznati tudi v njeni neistovetnosti, povezano tudi s
|
||||
prejšnjim rezom, gre za pristop, ki je nujen, ko se posledice povsem
|
||||
zavestnih, subjektivnih dejanj zdijo objektivne, stvarne. Zadnji rez,
|
||||
|
|
@ -1027,22 +1027,22 @@ pomeni, da so znotraj istega pojma sploščeni dramatično raznoliki
|
|||
pristopi kot se te pojavljajo v življenjskem delu nekaterih
|
||||
marksističnih teoretikov. Primer tega je osredotočanje na Tonija
|
||||
Negrija. Pozornost na njegov prispevek k operaizmu so izzvala tudi
|
||||
njegova poznejša dela s sodelavcem Michaelom Hardtom, [gl\.
|
||||
njegova poznejša dela s sodelavcem Michaelom Hardtom, [gl.
|
||||
@hardt2000empire] ki niso nujno skladna z zgodnejšimi ali pa je misel
|
||||
nadaljevana do mere, ko ni več značilna za tudi za obdobje, ki ga
|
||||
zasledujemo orisati. [Tu mislimo na prispevke v revijah, ki jih še bomo
|
||||
obravnavali. Na tem mestu naj omenimo, da slovenski prevodi nekaterih
|
||||
njegovih del nastopijo v istih okvirjih (študentsko oporečništvo in
|
||||
*Zveza socialistične mladine Slovenije*) kot slovenski prevod *Projekta
|
||||
in utopije*, gl\. @negri1984delavci]. Drug primer bi bil Mario Tronti
|
||||
in utopije*, gl. @negri1984delavci]. Drug primer bi bil Mario Tronti
|
||||
katerega knjiga, označena za temeljno delo operaizma, se v angleškem
|
||||
prevodu pojavi več kot pol stoletja za izvirnikom [gl\.
|
||||
prevodu pojavi več kot pol stoletja za izvirnikom [gl.
|
||||
@tronti2018workers]. K novi izdaji je dodano avtorjevo pričevanje in
|
||||
osebno pojmovanje operaizma [@tronti2018our] kjer izrazi nujno
|
||||
parcialnost pojmovanja, ki prej izključuje različne odvode gibanja kot
|
||||
pa jih povzema. Najbolj celovito, vsaj v angloameriškem kulturnem
|
||||
območju, razlago konteksta in vsebine operaizmov poda Steve Wright
|
||||
[-@wright2002storming; Gl\. tudi @wright2021weight kjer je v središču
|
||||
[-@wright2002storming; Gl. tudi @wright2021weight kjer je v središču
|
||||
revijalno življenje te struje], ki tudi, menimo, ustrezno osredini
|
||||
njihove notranje napetosti in razlike.
|
||||
|
||||
|
|
@ -1143,7 +1143,7 @@ prvoosebni zapis tega obdobja, a ga še razlagajo in vrednotijo na enak
|
|||
način kot kasneje napisana zgodovina. [Zanimivo je, da Tafuri sam sebe v
|
||||
*Zgodovini italijanske arhitekture* nikoli ne omeni, čeprav je, kot
|
||||
arhitekt ali avtor, v njej neposredno udeležen. O »operativnosti« te
|
||||
»iluzije« gl\. @leach2002everything] Predmet tafurijanske kritike
|
||||
»iluzije« gl. @leach2002everything] Predmet tafurijanske kritike
|
||||
arhitekturne ideologije torej ni abstrakten ali oddaljen proces ali
|
||||
zgolj interpretacija zgodovinskih avantgard, temveč v prvem planu
|
||||
(sodobne) možnosti in omejitve angažiranega intelektualnega dela, v
|
||||
|
|
@ -1501,7 +1501,7 @@ kot funkcionar v centralnem komiteju PSI bo kulturne in politične izgube
|
|||
levice pripisal dotlej nereflektiranem sooznačevanju teorije, partije in
|
||||
razreda. Temeljna naloga, zanj, je ponovno obnova marksizma (teorije)
|
||||
kot »permanentne kritike« in, kar gre z roko v roki, politični preporod
|
||||
delavskega gibanja (razreda). [gl\. @wright2002storming, 17-19] In v
|
||||
delavskega gibanja (razreda). [gl. @wright2002storming, 17-19] In v
|
||||
svoji kritiki ne bo sam. Cela mlajša generacija članov tako PSI kot PCI
|
||||
bo na krizo organizacij odgovorila z obnovljeno nujo po kritiki
|
||||
ideologije, ki prevladuje tudi znotraj uradnega delavskega gibanja, in s
|
||||
|
|
@ -1542,12 +1542,12 @@ razrednega gospostva; *Trontijeva* teza, da je celotna družba prizorišče
|
|||
razrednega boja, ki po svoji obliki izhaja iz tovarne; ter *Fortinijevi*
|
||||
komentarji o strategiji in vlogi intelektualnega dela kot kulturnih
|
||||
posrednikih dejstva *družbene tovarne*. [V prvih dveh točkah gre za
|
||||
formalno enak pristop kakor v @aureli2008project, gl\. predvsem poglavji
|
||||
4 in 5; gl\. tudi @wright2002storming, 36-46]
|
||||
formalno enak pristop kakor v @aureli2008project, gl. predvsem poglavji
|
||||
4 in 5; gl. tudi @wright2002storming, 36-46]
|
||||
|
||||
Panzierijevo besedilo o kapitalistični rabi strojev [@panzieri1961uso]
|
||||
je teoretski prispevek k poročilom in študijam, ki so postopoma
|
||||
prihajale iz najnaprednejših tovarn [gl\. @alquati1961relazione;
|
||||
prihajale iz najnaprednejših tovarn [gl. @alquati1961relazione;
|
||||
@alquati1962composizione; @alquati1963composizione] in je tako eno prvih
|
||||
demonstracij operaističnega programa ponovne preveritve marksističnih
|
||||
tez v novem kapitalističnem ciklu za katerega je značilno planiranje v
|
||||
|
|
@ -1558,7 +1558,7 @@ izraz danes že novo rabo, ki želi zajeti kvalitativne spremembe
|
|||
kapitalizma v obdobju zadnjih 30 let.]
|
||||
|
||||
Uvodoma Panzieri obnovi poglavja iz *Kapitala* o kooperaciji,
|
||||
manufakturi ter veliki industriji, [gl\. @marx2012kapital, poglavja 11,
|
||||
manufakturi ter veliki industriji, [gl. @marx2012kapital, poglavja 11,
|
||||
12 in 13] da bi izpeljal svojo osnovno tezo v polemiki s tako
|
||||
imenovanimi »objektivisti«. Kapitalizem predpostavlja svobodnega
|
||||
mezdnega delavca, ki *kot posameznik* svojo delovno sposobnost proda
|
||||
|
|
@ -1655,12 +1655,12 @@ konsumpcija sestavljene v »organsko celoto«. [@tronti1962fabbrica, 7]
|
|||
Podobno kot Panzieri na začetku prispevka primerja italijansko povojni
|
||||
bum z zgodovinskimi vložki v *Kapitalu*, Tronti moderno realnost
|
||||
premisli skozi Marxovo analizo bojev za normalni delovni dan in tako
|
||||
imenovanih tovarniških zakonov. [gl\. @marx2012kapital, poglavje 8]
|
||||
imenovanih tovarniških zakonov. [gl. @marx2012kapital, poglavje 8]
|
||||
Sredi 19\. stoletja so britanski kapitalisti prisiljeni, tako s strani
|
||||
delavskega boja kot s strani »kolektivnega kapitalista«, skrajšati
|
||||
delovni dan. Prisvajanje presežne vrednosti je tako dobilo absolutne
|
||||
meje, kapitalistični odziv je bil torej relativno povečati to
|
||||
prisvajanje [gl\. tudi @marx2012kapital, 10\. poglavje] s preurejanjem
|
||||
prisvajanje [gl. tudi @marx2012kapital, 10\. poglavje] s preurejanjem
|
||||
razmerij na tovarniških tleh med mrtvim in živim delom, to je med
|
||||
konstantnim in variabilnim kapitalom, to je med delavci in stroji.
|
||||
Delovna sila, ugotavlja Tronti, tako deluje kot kapitalu notranji moment
|
||||
|
|
@ -1762,8 +1762,8 @@ se »[p]lačevanje vseh cen dela v obliki mezd predstavlja kot absolutno
|
|||
zanikanje kapitalističnega profita, kot absolutna odprava presežnega
|
||||
dela delavcev,« @tronti1962fabbrica, 22] ki so jo sami teoretsko
|
||||
napovedali. [za kritično analizo marksoloških »zmot« v operaistični
|
||||
teoriji gl\. @tomba2014fragment; za kritiko filozofskih temeljev
|
||||
operaizma gl\. @zanini2010philosophical; na tem mestu se poraja
|
||||
teoriji gl. @tomba2014fragment; za kritiko filozofskih temeljev
|
||||
operaizma gl. @zanini2010philosophical; na tem mestu se poraja
|
||||
vprašanje če in kako so te dvoumnosti presežene v Aurelijevem
|
||||
-@aureli2008project: ali so teoretsko dosledno ponovljene, ali so na
|
||||
bolj sproščenem obzorju arhitekturne teorije realno odpravljene ali
|
||||
|
|
@ -1799,13 +1799,13 @@ upodablja več kot potencialni raj, ki si ga je potrebno izboriti, temveč
|
|||
konkretni pekel modernosti, in zoper ustaljenega upodabljanja delavskega
|
||||
razreda kot množice zglednih in postavnih herojev upodabljajo delavca
|
||||
kot premetenega nasprotnika vsaki buržoazni omiki, posebej tisti, ki
|
||||
postavlja delo kot vrednoto. [gl\. prihajajočo knjigo
|
||||
postavlja delo kot vrednoto. [gl. prihajajočo knjigo
|
||||
@galimberti2022images] Operaistična pojmovanja kapitalističnega razvoja
|
||||
in delavske subjektivnosti zato v odnosu do širše kulture, znanosti in
|
||||
politike zavzemajo mesto škandala.
|
||||
|
||||
Kot morda dokazuje zgodnje teoretsko sodelovanje arhitektov pri
|
||||
*Quaderni rossi*, [gl\. @greppi1963produzione] kasnejše estetizirano
|
||||
*Quaderni rossi*, [gl. @greppi1963produzione] kasnejše estetizirano
|
||||
obravnavo operaističnih tem s strani nekaterih italijanskih
|
||||
arhitekturnih neoavantgard šestdesetih let in nenazadnje tudi Aurelijevo
|
||||
vzdrževanje te misli danes, je jasno, da arhitekt ali arhitektka ne
|
||||
|
|
@ -2112,7 +2112,7 @@ italijanskih izvirnikov. Obstaja pa tudi korekcija takšne delitve, ki
|
|||
neprekinjeno kontinuiteto misli utemeljuje v disciplinski kontinuiteti
|
||||
Tafurija kot arhitekturnega zgodovinarja. Za enega najkvalitetnejših
|
||||
prispevkov v tej smeri štejemo doktorsko disertacijo Andrewa Leacha,
|
||||
[@leach2006choosing, gl\. predvsem 1\. poglavje] ki se vsem
|
||||
[@leach2006choosing, gl. predvsem 1\. poglavje] ki se vsem
|
||||
uveljavljenim »resnicam« o tej zapuščini produktivno izogne s
|
||||
sistematično obravnavo »primarnih virov« te zapuščine in kvalitetno
|
||||
rekonstruira Tafurijeva raziskovalna vodila in njihove posledice za
|
||||
|
|
@ -2125,7 +2125,7 @@ pa moramo zavrniti tihi zaključek njegove korekcije, ki zanemarja
|
|||
sledenje distinktivnosti marksovskega prispevka tafurijanski
|
||||
kritično-zgodovinski metodi in opusu (ki je v disertaciji sicer, menimo,
|
||||
posredno prisotno v točkah kjer je prikazana »zapuščina« Benjaminovih
|
||||
spisov o kritiki in zgodovini). [gl\. @leach2006choosing, poglavje 5.
|
||||
spisov o kritiki in zgodovini). [gl. @leach2006choosing, poglavje 5.
|
||||
Seveda s tem prav tako trdimo, da je Benjamin *predvsem* marksovski
|
||||
pisec, kar je tudi svojevrstna polemika.] Leacheva obravnava je
|
||||
disciplinsko sicer – v vprašanjih in ciljih – ločena od arhitekturne
|
||||
|
|
@ -2456,7 +2456,7 @@ nazaj k uradnim organom, ali nazaj k nepolitičnim zahtevam – je
|
|||
operaistična teorija prisiljena, pod pritiskom lastnih ugotovitev in
|
||||
legitimnosti, slediti in opravičevati ta umik. V obeh primerih pa pomeni
|
||||
potrditev že obstoječega. [za politično oceno operaizma, prvič
|
||||
objavljeno leta 1980, gl\. @sbardella2000nep] Revija delno zasleduje ta
|
||||
objavljeno leta 1980, gl. @sbardella2000nep] Revija delno zasleduje ta
|
||||
umik, ki, ob presenečenju svetovnega protestniškega gibanja, že ob prvi
|
||||
številki vodi v spor in izhod Tonija Negrija iz uredništva. Preostali
|
||||
del uredništva – Massimo Cacciari in Alberto Asor Rosa – ter skupina
|
||||
|
|
@ -2551,7 +2551,7 @@ Kar pa bi lahko bilo za raziskovalce nujnosti arhitekture bolj zanimivo
|
|||
je, da ob večplastnem pristopu revije do raziskovanja najširše
|
||||
zastavljenih problemov ravno arhitekturno področje zavzema stalno mesto
|
||||
kot produktivna točka za vstop v takšno raziskovanje [O Tafurijevi vlogi
|
||||
znotraj revije in pomenu arhitekturne teorije za celoten projekt gl\.
|
||||
znotraj revije in pomenu arhitekturne teorije za celoten projekt gl.
|
||||
@asorrosa1995critique] (in ne zgolj kot ena plast: stalno prisotne so
|
||||
tudi razprave o urbanističnem in prostorskem načrtovanju). Kontekstualne
|
||||
razmere teh arhitekturnoteoretskih spisov ima za nas, poleg izogibanju
|
||||
|
|
@ -2795,7 +2795,7 @@ in »funkcijah« avantgard, ki mora biti sestavni del kritično-zgodovinske
|
|||
mogoča. Sprva, posredno preko Benjaminovih spisih o Baudelairju, uvede
|
||||
pojem velemesta, [Nit teorije o velemestu seveda seže do v arhitekturi
|
||||
dobro poznanega spisa @simmel2000metropole; Velemesto bo tudi osrednji
|
||||
pojem Tafurijevih sodelavcev, gl\. @cacciari1993dialectics] ki je
|
||||
pojem Tafurijevih sodelavcev, gl. @cacciari1993dialectics] ki je
|
||||
prizorišče kapitalističnih procesov družbene abstrakcije. Kot tako se ne
|
||||
nanaša na konkreten kraj (čeprav velemestno stanje spremljajo konkretni
|
||||
kapitalistični prostorski procesi), ampak je realna abstrakcija –
|
||||
|
|
@ -3117,7 +3117,7 @@ umetnosti in Le Corbusierjevih urbanističnih teorij: razredni kompromis
|
|||
– med delom in kapitalom – v obliki subvencioniranja in spodbujanja
|
||||
potrošnje ter s tem prenos konfliktov na višjo raven, ki je kosumpcija.
|
||||
[Na tem mestu se Tafuri sklicuje na razredno analizo keynesijanizma prav
|
||||
tako objavljeno v *Contropiano* in prevedeno tudi v slovenščino, gl\.
|
||||
tako objavljeno v *Contropiano* in prevedeno tudi v slovenščino, gl.
|
||||
@negri1984delavci] Tako v keynesijanizmu kot pri Le Corbusierju je
|
||||
strukturna negativnost kapitalizma (stopnjevanje razrednih konfliktov in
|
||||
»posledični« dvig mezd) napravljena v njegovo pozitivno spodbudo.
|
||||
|
|
@ -3143,7 +3143,7 @@ odpovedi iskanju vzrokov neuspehov pri poseganju v mesto se umetnost
|
|||
(ali arhitekturna kultura) osredotoča na iskanje novih vsebin, ki bi jih
|
||||
ponudila za nova zavezništva z industrijo. Te Tafuri prepozna v obratu k
|
||||
podobam – govora je o pojavih *op* in *pop arta*, *industrial design*,
|
||||
jasno pa tudi o *Podoba mesta* [gl\. @lynch2011podoba] –, ki z
|
||||
jasno pa tudi o *Podoba mesta* [gl. @lynch2011podoba] –, ki z
|
||||
metodološkimi predlogi in analizami raznovrstnih podob realna
|
||||
protislovja mesta, ki še vedno uhajajo planu, simbolno povzdignejo na
|
||||
formalno kompleksnost, katerih obravnava kot gradivo je omejena na raven
|
||||
|
|
@ -3321,7 +3321,7 @@ sektorja pomeni vsaj začetno iskanje primerne nove popularne in
|
|||
realistične arhitekturne sintakse. Iniciativo na specifičnem področju
|
||||
analize likovne umetnosti NOB je že prevzela slovenska umetnostna
|
||||
zgodovina in zdaj tudi začela zbiranje prvih gradiv za analizo
|
||||
arhitekture mreže zadružnih domov. [gl\. @malesic2021skupno] Prav tako
|
||||
arhitekture mreže zadružnih domov. [gl. @malesic2021skupno] Prav tako
|
||||
je sprotno dokumentirana, a nikakor poglobljeno analizirana v odnosu do
|
||||
arhitekture, razprava, kjer so teme strukturna funkcije stanovanjske
|
||||
gradnje in možnosti njene umestitve v produkcijske in konsumpcijske
|
||||
|
|
@ -3358,7 +3358,7 @@ investicijskim planom:
|
|||
> metoda projektiranja v sistemu (metoda predstavlja organski del glavne
|
||||
> naloge, tj\. graditev v sistemu in strnitev projektnega in gradbenega
|
||||
> procesa v neizmenično odvisnost).
|
||||
[@1973program, priloga; gl\. tudi *Progetto 80*, italijanska petletka,
|
||||
[@1973program, priloga; gl. tudi *Progetto 80*, italijanska petletka,
|
||||
ki je tudi obroben predmet razprave v @tafuri1970lavoro]
|
||||
|
||||
Sami po sebi (sploh pa v neurejeni obliki) se ti »faktoidi« za
|
||||
|
|
@ -3668,7 +3668,7 @@ kopičiti zalog. V povezavi s tem in s praktičnimi prostorskimi
|
|||
omejitvami – gradbeni obrat je, v primerjavi z enostavnejšimi
|
||||
industrijami, relativno bolj vezan na lokalni trg – je odvisna od
|
||||
sezonske delovne sile. [Te specifike obravnavajo že weimarski
|
||||
socialdemokratski arhitekti, gl\. @wagner1987socialization]
|
||||
socialdemokratski arhitekti, gl. @wagner1987socialization]
|
||||
|
||||
Te omejitve naslavljajo že modernistična vpeljava strojev,
|
||||
standardizacija gradbenih in montažnih elementov ter spremljajoče
|
||||
|
|
@ -3710,7 +3710,7 @@ celoten »življenjski cikel« stavbe. Povečan pritisk, ki izhaja iz
|
|||
povečane odgovornosti, ki je naložena načrtovalski stopnji, in iz
|
||||
povečanega deleža investicije, ki jo stopnja predstavlja, v nobenem
|
||||
smislu ne namiguje na »nadgradnjo« stroke, kot je, na primer,
|
||||
optimistična Deamer. [gl\. @deamer2010detail, 86-88]
|
||||
optimistična Deamer. [gl. @deamer2010detail, 86-88]
|
||||
|
||||
Svoj optimizem izpeljuje iz potenciala, ki ga prepozna v »krizi
|
||||
detajla«. Vsaka temeljna sprememba v produkcijskih pogojih, uvaja, se v
|
||||
|
|
@ -3819,7 +3819,7 @@ najprej potrebno preoblikovati samo arhitekturo.«
|
|||
[@spacecaviar2021nonextractive, 256] Tu prepoznamo morda najskrajnejše
|
||||
meje arhitekturne zavesti. Gre za kuriran raziskovalni in razstavni
|
||||
program Josepha Grimaja in skupine *Space Caviar*, navedena zbirka
|
||||
besedil, [opozarjamo na izvrstno recenzijo zbirke, gl\.
|
||||
besedil, [opozarjamo na izvrstno recenzijo zbirke, gl.
|
||||
@rogan2022picking] ki ji bo sledil tudi drugi del, vzpostavlja
|
||||
»teoretski okvir« programa. V uvodniku [@grima2021design] so vprašanja
|
||||
in izhodišča projekta še najnatančneje opredeljena. Ali si je v znotraj
|
||||
|
|
@ -3894,7 +3894,7 @@ pogojev krize in torej družbenih pogojev njene odprave. Kljub sklicu na
|
|||
naravoslovnih zapiskih kjer je, na podlagi raziskav znanstvenikov prsti,
|
||||
historizirana pozitivna povratna zanka med upadom rodovitnosti prsti in
|
||||
industrializacijo tekom tako imenovane druge agrarne revolucije v letih
|
||||
1830–1880 [gl\. @foster1999marx] – je obzorje razprave, ki ga
|
||||
1830–1880 [gl. @foster1999marx] – je obzorje razprave, ki ga
|
||||
vzpostavlja z »materializmom stvari« – če uporabimo termine Fortinijeve
|
||||
polemike –, omejeno na govor o arhitekturni krivdi ali odnosu *do* tega
|
||||
stanja. Spominjajo na razpravo, v katero je Fortini posegel proti
|
||||
|
|
@ -3961,7 +3961,7 @@ kritiki in ne še bistvenega prispevka k njej. »Kapitalkritik« pa so
|
|||
sistematične teorije kapitalizma, ki so zgodovinsko predstavljale
|
||||
preboje pri njegovem razumevanju. Vsaka generacija ima torej
|
||||
*teoretski izziv* preseči lastno »družbeno amnezijo« in prispevati k
|
||||
tej tradiciji za lastne potrebe. [gl\. @fraser2014behind, 55-56]
|
||||
tej tradiciji za lastne potrebe. [gl. @fraser2014behind, 55-56]
|
||||
|
||||
Vprašanja, ki jih aktivisti odpirajo, nadaljuje Ghosh, nujno potrebujejo
|
||||
novo teoretsko konceptualizacijo arhitekture in gradnje kot »notranje
|
||||
|
|
@ -3969,7 +3969,7 @@ povezanih« delov iste celote. Tu se nanaša na »filozofijo notranjih
|
|||
razmerij« Bertella Ollmana, ki razmerja, znotraj katerih se katera koli
|
||||
stvar nahaja, obravnava kot bistvene dele tega kar ta stvar je, tako da
|
||||
pomenljive spremembe katerih koli od teh razmerij razume kot tudi
|
||||
kvalitativno spremembo sistema, katerega del ta stvar je. [gl\.
|
||||
kvalitativno spremembo sistema, katerega del ta stvar je. [gl.
|
||||
@ollman2015marxism, 10] Vsaka stvar je tako stopnja sebe in hkrati
|
||||
odnos. Posledice tega Ghosh uporabi pri obravnavi arhitekture in gradnje
|
||||
kot sokonsititutivni ene do druge, kar nam – v luči videza ločenega
|
||||
|
|
|
|||
|
|
@ -116,6 +116,22 @@ zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest.
|
|||
|
||||
|
||||
|
||||
V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
|
||||
*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
|
||||
pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
|
||||
reda.
|
||||
|
||||
Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
|
||||
silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
|
||||
so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60]
|
||||
|
||||
- Marx nasproti tej [postvarelosti] postavi, da je kapital družbeno razmerje.
|
||||
razmerje med ljudmi.
|
||||
|
||||
> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele
|
||||
> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
|
||||
> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
|
||||
|
||||
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
|
||||
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
|
||||
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
|
||||
|
|
@ -143,9 +159,22 @@ references:
|
|||
- family: Lukács
|
||||
given: György
|
||||
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
|
||||
title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
|
||||
issued: 1985
|
||||
language: sl
|
||||
- type: book
|
||||
id: marx2012kapital1
|
||||
author:
|
||||
- family: Marx
|
||||
given: Karl
|
||||
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
||||
title-short: "Kapital"
|
||||
volume: 1
|
||||
publisher-place: Ljubljana
|
||||
publisher: Sophia
|
||||
issued: 2012
|
||||
language: sl
|
||||
# vim: spelllang=sl
|
||||
...
|
||||
|
|
|
|||
Loading…
Reference in New Issue