update notes

kritika_arhitekturne_ideologije.md

@@ -302,14 +302,14 @@ interpretacij zapuščine besedil, ki so po svojem izidu pred več kot
 petdesetimi leti stalen predmet arhitekturnoteoretske razprave, do te
 mere, da je ta zapuščina vključena v sam kanon arhitekturne teorije.
 Govorimo, seveda, o prispevkih Manfreda Tafurija v reviji *Contropiano*
-iz konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let 20\. stoletja, [gl\.
+iz konca šestdesetih in začetka sedemdesetih let 20\. stoletja, [gl.
 @tafuri1969critica; -@tafuri1970lavoro; -@tafuri1971socialdemocrazia;
 -@tafuri1971austromarxismo] med katerimi so nekatera kasneje razširjena
-in izdana kot samostojno delo. [gl\. @tafuri1977progetto; slovenski
+in izdana kot samostojno delo. [gl. @tafuri1977progetto; slovenski
 prevod v @tafuri1985projekt] Ta dela, dela sorodnih avtorjev ter
 komentarji in kritike argumentacije in teoretskega obzorja teh del
 skupaj tvorijo eno najbolj zastopanih »zvrsti« v antologijah, ki
-obravnavajo obdobje po njihovem nastanku. [gl\. @nesbitt1996theorizing;
+obravnavajo obdobje po njihovem nastanku. [gl. @nesbitt1996theorizing;
 @hays1998architecture] Zastopanost teh besedil in njihovih posledic v
 arhitekturnih razpravah priča o pomembnosti, morda nerazrešenosti, teme,
 ki jo naslavljajo: to je tema, v najsplošnejšem obsegu, položaja in
@@ -421,11 +421,11 @@ razume in prikazuje ta opus. Sicer gre za navdušen sprejem, ki pa
 pretežno ni bil dovzeten za specifično politično stališče prispevkov,
 temveč je »evropsko teorijo« obravnaval kot generičen prikaz
 »marksizma«. [Angloameriški sprejem povzemamo po @day2012manfredo, kjer
-je to »napačno« branje tudi produktivno uporabljeno; gl\.
+je to »napačno« branje tudi produktivno uporabljeno; gl.
 @day2012manfredo, 36 in dalje; deloma povzemamo tudi po
 @leach2006choosing, poglavje 1, kjer je poudarjena selektivnost
 angleških prevodov na račun Tafurijevih zgodovinskih spisov o renesansi;
-o tej temi gl\. tudi @ockman1995venice] Angloameriški sprejem je bil
+o tej temi gl. tudi @ockman1995venice] Angloameriški sprejem je bil
 filtriran skozi specifične interese skupin sprva okoli zbornika
 *Oppositions* ter kasneje okoli študijske skupine *Revisions*. Zbornik
 je skozi leta gostil več originalnih besedil beneške šole, a v splošnem
@@ -441,7 +441,7 @@ istega *Institute of Architecture and Urban Studies*, se je skupina
 *Revisions* ustanovila ravno z namenom bolj osredotočeno raziskovati
 »arhitekturo in politiko«. V začetku osemdesetih so organizirali
 simpozij o arhitekturi in ideologiji ter kasneje na tej podlagi izdali
-knjigo. [gl\. @ockman1985architecture] Takrat, že v času začetka konca
+knjigo. [gl. @ockman1985architecture] Takrat, že v času začetka konca
 *Oppositions*, si je *Revisions* zadal nalogo v arhitekturno razpravo,
 vsaj na retorični ravni, vnesti kategorije razreda, kritike ideologije,
 ter celo vprašanje družbene ali disciplinarne transformacije –
@@ -503,7 +503,7 @@ tafurijanskega kritičnega programa [v desetletju po izidu prvih besedil
 v *Contropiano* Tafuri in sodelavci sistematično obravnavajo zgodovinske
 primere realiziranih utopičnih enklav, njihova prizadevanja in zaključke
 ter njihovo vlogo kot operativni zgodovinski modeli, ki informirajo
-sedanjost. Gl\. obravnavo arhitekture Oktobrske revolucije v
+sedanjost. Gl. obravnavo arhitekture Oktobrske revolucije v
 @asorrosa1972socialismo; obravnavo ameriške rekonstrukcije v
 @ciucci1980american; obravnavo Rdečega Dunaja v @tafuri1980vienna; cikel
 teh študij se zaključi z izidom @tafuri1987sphere] V kasnejši Jamesonovi
@@ -512,7 +512,7 @@ katerega bi lahko rekli, da je ravno takšne vrste gramšijanski
 arhitekturni projekt, pa lahko prepoznamo podobno strukturo
 argumentacije kot v širšem opusu Manfreda Tafurija. Četudi vemo, da je
 Tafurijevo pisanje pomembno vplivalo na Jamesona, [za pregled tega
-vpliva gl\. @day2012manfredo, 42-46; ali v slovenščino prevedena dela
+vpliva gl. @day2012manfredo, 42-46; ali v slovenščino prevedena dela
 @jameson2012kulturni, poglavje 1, 7 in 8] ga je ta, kot smo morda videli
 tudi zgoraj, vedno obravnaval kritično; zatorej menimo, da gre za ločena
 spoznanja, ki se kasneje (nezavedno) zbližajo. Podobnosti so zato
@@ -756,8 +756,8 @@ podvojena z »apologetskim diskurzom«, ki jo v tej strukturi »realno«
 zapopade zgodovinski in materialistični teoretski pristop – bo z drugimi
 oznakami prisotna tudi v Tafurijevih spisih. Tam arhitekturno disciplino
 tvorita arhitekturni tehnični diskurz in arhitekturni teoretski diskurz,
-ki jo »realneje« zapopade kritična zgodovina te strukture.) [gl\.
-@tafuri1980theories; @tafuri1968teorie; prav tako gl\. »renesančna
+ki jo »realneje« zapopade kritična zgodovina te strukture.) [gl.
+@tafuri1980theories; @tafuri1968teorie; prav tako gl. »renesančna
 problematika« pod Tafurijevim geslom -@tafuri1969rinascimento, 223 in
 dalje]
 
@@ -865,7 +865,7 @@ politične ekonomije ni prosojen, njegova »dejstva« niso neposredno
 dostopna čutni zavesti. To je pravzaprav izhodišče ali predpostavka
 kritike ideologije (ali kritične teorije družbe, ki je v takšni ali
 drugačni obliki bila in še vedno je zelo zastopana v arhitekturni
-teoriji): [Gl\. tudi @hays1998architecture:hays, navedeno tudi zgoraj]
+teoriji): [Gl. tudi @hays1998architecture:hays, navedeno tudi zgoraj]
 družbo je treba spoznati tudi v njeni neistovetnosti, povezano tudi s
 prejšnjim rezom, gre za pristop, ki je nujen, ko se posledice povsem
 zavestnih, subjektivnih dejanj zdijo objektivne, stvarne. Zadnji rez,
@@ -1027,22 +1027,22 @@ pomeni, da so znotraj istega pojma sploščeni dramatično raznoliki
 pristopi kot se te pojavljajo v življenjskem delu nekaterih
 marksističnih teoretikov. Primer tega je osredotočanje na Tonija
 Negrija. Pozornost na njegov prispevek k operaizmu so izzvala tudi
-njegova poznejša dela s sodelavcem Michaelom Hardtom, [gl\.
+njegova poznejša dela s sodelavcem Michaelom Hardtom, [gl.
 @hardt2000empire] ki niso nujno skladna z zgodnejšimi ali pa je misel
 nadaljevana do mere, ko ni več značilna za tudi za obdobje, ki ga
 zasledujemo orisati. [Tu mislimo na prispevke v revijah, ki jih še bomo
 obravnavali. Na tem mestu naj omenimo, da slovenski prevodi nekaterih
 njegovih del nastopijo v istih okvirjih (študentsko oporečništvo in
 *Zveza socialistične mladine Slovenije*) kot slovenski prevod *Projekta
-in utopije*, gl\. @negri1984delavci]. Drug primer bi bil Mario Tronti
+in utopije*, gl. @negri1984delavci]. Drug primer bi bil Mario Tronti
 katerega knjiga, označena za temeljno delo operaizma, se v angleškem
-prevodu pojavi več kot pol stoletja za izvirnikom [gl\.
+prevodu pojavi več kot pol stoletja za izvirnikom [gl.
 @tronti2018workers]. K novi izdaji je dodano avtorjevo pričevanje in
 osebno pojmovanje operaizma [@tronti2018our] kjer izrazi nujno
 parcialnost pojmovanja, ki prej izključuje različne odvode gibanja kot
 pa jih povzema. Najbolj celovito, vsaj v angloameriškem kulturnem
 območju, razlago konteksta in vsebine operaizmov poda Steve Wright
-[-@wright2002storming; Gl\. tudi @wright2021weight kjer je v središču
+[-@wright2002storming; Gl. tudi @wright2021weight kjer je v središču
 revijalno življenje te struje], ki tudi, menimo, ustrezno osredini
 njihove notranje napetosti in razlike.
 
@@ -1143,7 +1143,7 @@ prvoosebni zapis tega obdobja, a ga še razlagajo in vrednotijo na enak
 način kot kasneje napisana zgodovina. [Zanimivo je, da Tafuri sam sebe v
 *Zgodovini italijanske arhitekture* nikoli ne omeni, čeprav je, kot
 arhitekt ali avtor, v njej neposredno udeležen. O »operativnosti« te
-»iluzije« gl\. @leach2002everything] Predmet tafurijanske kritike
+»iluzije« gl. @leach2002everything] Predmet tafurijanske kritike
 arhitekturne ideologije torej ni abstrakten ali oddaljen proces ali
 zgolj interpretacija zgodovinskih avantgard, temveč v prvem planu
 (sodobne) možnosti in omejitve angažiranega intelektualnega dela, v
@@ -1501,7 +1501,7 @@ kot funkcionar v centralnem komiteju PSI bo kulturne in politične izgube
 levice pripisal dotlej nereflektiranem sooznačevanju teorije, partije in
 razreda. Temeljna naloga, zanj, je ponovno obnova marksizma (teorije)
 kot »permanentne kritike« in, kar gre z roko v roki, politični preporod
-delavskega gibanja (razreda). [gl\. @wright2002storming, 17-19] In v
+delavskega gibanja (razreda). [gl. @wright2002storming, 17-19] In v
 svoji kritiki ne bo sam. Cela mlajša generacija članov tako PSI kot PCI
 bo na krizo organizacij odgovorila z obnovljeno nujo po kritiki
 ideologije, ki prevladuje tudi znotraj uradnega delavskega gibanja, in s
@@ -1542,12 +1542,12 @@ razrednega gospostva; *Trontijeva* teza, da je celotna družba prizorišče
 razrednega boja, ki po svoji obliki izhaja iz tovarne; ter *Fortinijevi*
 komentarji o strategiji in vlogi intelektualnega dela kot kulturnih
 posrednikih dejstva *družbene tovarne*. [V prvih dveh točkah gre za
-formalno enak pristop kakor v @aureli2008project, gl\. predvsem poglavji
-4 in 5; gl\. tudi @wright2002storming, 36-46]
+formalno enak pristop kakor v @aureli2008project, gl. predvsem poglavji
+4 in 5; gl. tudi @wright2002storming, 36-46]
 
 Panzierijevo besedilo o kapitalistični rabi strojev [@panzieri1961uso]
 je teoretski prispevek k poročilom in študijam, ki so postopoma
-prihajale iz najnaprednejših tovarn [gl\. @alquati1961relazione;
+prihajale iz najnaprednejših tovarn [gl. @alquati1961relazione;
 @alquati1962composizione; @alquati1963composizione] in je tako eno prvih
 demonstracij operaističnega programa ponovne preveritve marksističnih
 tez v novem kapitalističnem ciklu za katerega je značilno planiranje v
@@ -1558,7 +1558,7 @@ izraz danes že novo rabo, ki želi zajeti kvalitativne spremembe
 kapitalizma v obdobju zadnjih 30 let.]
 
 Uvodoma Panzieri obnovi poglavja iz *Kapitala* o kooperaciji,
-manufakturi ter veliki industriji, [gl\. @marx2012kapital, poglavja 11,
+manufakturi ter veliki industriji, [gl. @marx2012kapital, poglavja 11,
 12 in 13] da bi izpeljal svojo osnovno tezo v polemiki s tako
 imenovanimi »objektivisti«. Kapitalizem predpostavlja svobodnega
 mezdnega delavca, ki *kot posameznik* svojo delovno sposobnost proda
@@ -1655,12 +1655,12 @@ konsumpcija sestavljene v »organsko celoto«. [@tronti1962fabbrica, 7]
 Podobno kot Panzieri na začetku prispevka primerja italijansko povojni
 bum z zgodovinskimi vložki v *Kapitalu*, Tronti moderno realnost
 premisli skozi Marxovo analizo bojev za normalni delovni dan in tako
-imenovanih tovarniških zakonov. [gl\. @marx2012kapital, poglavje 8]
+imenovanih tovarniških zakonov. [gl. @marx2012kapital, poglavje 8]
 Sredi 19\. stoletja so britanski kapitalisti prisiljeni, tako s strani
 delavskega boja kot s strani »kolektivnega kapitalista«, skrajšati
 delovni dan. Prisvajanje presežne vrednosti je tako dobilo absolutne
 meje, kapitalistični odziv je bil torej relativno povečati to
-prisvajanje [gl\. tudi @marx2012kapital, 10\. poglavje] s preurejanjem
+prisvajanje [gl. tudi @marx2012kapital, 10\. poglavje] s preurejanjem
 razmerij na tovarniških tleh med mrtvim in živim delom, to je med
 konstantnim in variabilnim kapitalom, to je med delavci in stroji.
 Delovna sila, ugotavlja Tronti, tako deluje kot kapitalu notranji moment
@@ -1762,8 +1762,8 @@ se »[p]lačevanje vseh cen dela v obliki mezd predstavlja kot absolutno
 zanikanje kapitalističnega profita, kot absolutna odprava presežnega
 dela delavcev,« @tronti1962fabbrica, 22] ki so jo sami teoretsko
 napovedali. [za kritično analizo marksoloških »zmot« v operaistični
-teoriji gl\. @tomba2014fragment; za kritiko filozofskih temeljev
-operaizma gl\. @zanini2010philosophical; na tem mestu se poraja
+teoriji gl. @tomba2014fragment; za kritiko filozofskih temeljev
+operaizma gl. @zanini2010philosophical; na tem mestu se poraja
 vprašanje če in kako so te dvoumnosti presežene v Aurelijevem
 -@aureli2008project: ali so teoretsko dosledno ponovljene, ali so na
 bolj sproščenem obzorju arhitekturne teorije realno odpravljene ali
@@ -1799,13 +1799,13 @@ upodablja več kot potencialni raj, ki si ga je potrebno izboriti, temveč
 konkretni pekel modernosti, in zoper ustaljenega upodabljanja delavskega
 razreda kot množice zglednih in postavnih herojev upodabljajo delavca
 kot premetenega nasprotnika vsaki buržoazni omiki, posebej tisti, ki
-postavlja delo kot vrednoto. [gl\. prihajajočo knjigo
+postavlja delo kot vrednoto. [gl. prihajajočo knjigo
 @galimberti2022images] Operaistična pojmovanja kapitalističnega razvoja
 in delavske subjektivnosti zato v odnosu do širše kulture, znanosti in
 politike zavzemajo mesto škandala.
 
 Kot morda dokazuje zgodnje teoretsko sodelovanje arhitektov pri
-*Quaderni rossi*, [gl\. @greppi1963produzione] kasnejše estetizirano
+*Quaderni rossi*, [gl. @greppi1963produzione] kasnejše estetizirano
 obravnavo operaističnih tem s strani nekaterih italijanskih
 arhitekturnih neoavantgard šestdesetih let in nenazadnje tudi Aurelijevo
 vzdrževanje te misli danes, je jasno, da arhitekt ali arhitektka ne
@@ -2112,7 +2112,7 @@ italijanskih izvirnikov. Obstaja pa tudi korekcija takšne delitve, ki
 neprekinjeno kontinuiteto misli utemeljuje v disciplinski kontinuiteti
 Tafurija kot arhitekturnega zgodovinarja. Za enega najkvalitetnejših
 prispevkov v tej smeri štejemo doktorsko disertacijo Andrewa Leacha,
-[@leach2006choosing, gl\. predvsem 1\. poglavje] ki se vsem
+[@leach2006choosing, gl. predvsem 1\. poglavje] ki se vsem
 uveljavljenim »resnicam« o tej zapuščini produktivno izogne s
 sistematično obravnavo »primarnih virov« te zapuščine in kvalitetno
 rekonstruira Tafurijeva raziskovalna vodila in njihove posledice za
@@ -2125,7 +2125,7 @@ pa moramo zavrniti tihi zaključek njegove korekcije, ki zanemarja
 sledenje distinktivnosti marksovskega prispevka tafurijanski
 kritično-zgodovinski metodi in opusu (ki je v disertaciji sicer, menimo,
 posredno prisotno v točkah kjer je prikazana »zapuščina« Benjaminovih
-spisov o kritiki in zgodovini). [gl\. @leach2006choosing, poglavje 5.
+spisov o kritiki in zgodovini). [gl. @leach2006choosing, poglavje 5.
 Seveda s tem prav tako trdimo, da je Benjamin *predvsem* marksovski
 pisec, kar je tudi svojevrstna polemika.] Leacheva obravnava je
 disciplinsko sicer – v vprašanjih in ciljih – ločena od arhitekturne
@@ -2456,7 +2456,7 @@ nazaj k uradnim organom, ali nazaj k nepolitičnim zahtevam – je
 operaistična teorija prisiljena, pod pritiskom lastnih ugotovitev in
 legitimnosti, slediti in opravičevati ta umik. V obeh primerih pa pomeni
 potrditev že obstoječega. [za politično oceno operaizma, prvič
-objavljeno leta 1980, gl\. @sbardella2000nep] Revija delno zasleduje ta
+objavljeno leta 1980, gl. @sbardella2000nep] Revija delno zasleduje ta
 umik, ki, ob presenečenju svetovnega protestniškega gibanja, že ob prvi
 številki vodi v spor in izhod Tonija Negrija iz uredništva. Preostali
 del uredništva – Massimo Cacciari in Alberto Asor Rosa – ter skupina
@@ -2551,7 +2551,7 @@ Kar pa bi lahko bilo za raziskovalce nujnosti arhitekture bolj zanimivo
 je, da ob večplastnem pristopu revije do raziskovanja najširše
 zastavljenih problemov ravno arhitekturno področje zavzema stalno mesto
 kot produktivna točka za vstop v takšno raziskovanje [O Tafurijevi vlogi
-znotraj revije in pomenu arhitekturne teorije za celoten projekt gl\.
+znotraj revije in pomenu arhitekturne teorije za celoten projekt gl.
 @asorrosa1995critique] (in ne zgolj kot ena plast: stalno prisotne so
 tudi razprave o urbanističnem in prostorskem načrtovanju). Kontekstualne
 razmere teh arhitekturnoteoretskih spisov ima za nas, poleg izogibanju
@@ -2795,7 +2795,7 @@ in »funkcijah« avantgard, ki mora biti sestavni del kritično-zgodovinske
 mogoča. Sprva, posredno preko Benjaminovih spisih o Baudelairju, uvede
 pojem velemesta, [Nit teorije o velemestu seveda seže do v arhitekturi
 dobro poznanega spisa @simmel2000metropole; Velemesto bo tudi osrednji
-pojem Tafurijevih sodelavcev, gl\. @cacciari1993dialectics] ki je
+pojem Tafurijevih sodelavcev, gl. @cacciari1993dialectics] ki je
 prizorišče kapitalističnih procesov družbene abstrakcije. Kot tako se ne
 nanaša na konkreten kraj (čeprav velemestno stanje spremljajo konkretni
 kapitalistični prostorski procesi), ampak je realna abstrakcija –
@@ -3117,7 +3117,7 @@ umetnosti in Le Corbusierjevih urbanističnih teorij: razredni kompromis
 – med delom in kapitalom – v obliki subvencioniranja in spodbujanja
 potrošnje ter s tem prenos konfliktov na višjo raven, ki je kosumpcija.
 [Na tem mestu se Tafuri sklicuje na razredno analizo keynesijanizma prav
-tako objavljeno v *Contropiano* in prevedeno tudi v slovenščino, gl\.
+tako objavljeno v *Contropiano* in prevedeno tudi v slovenščino, gl.
 @negri1984delavci] Tako v keynesijanizmu kot pri Le Corbusierju je
 strukturna negativnost kapitalizma (stopnjevanje razrednih konfliktov in
 »posledični« dvig mezd) napravljena v njegovo pozitivno spodbudo.
@@ -3143,7 +3143,7 @@ odpovedi iskanju vzrokov neuspehov pri poseganju v mesto se umetnost
 (ali arhitekturna kultura) osredotoča na iskanje novih vsebin, ki bi jih
 ponudila za nova zavezništva z industrijo. Te Tafuri prepozna v obratu k
 podobam – govora je o pojavih *op* in *pop arta*, *industrial design*,
-jasno pa tudi o *Podoba mesta* [gl\. @lynch2011podoba] –, ki z
+jasno pa tudi o *Podoba mesta* [gl. @lynch2011podoba] –, ki z
 metodološkimi predlogi in analizami raznovrstnih podob realna
 protislovja mesta, ki še vedno uhajajo planu, simbolno povzdignejo na
 formalno kompleksnost, katerih obravnava kot gradivo je omejena na raven
@@ -3321,7 +3321,7 @@ sektorja pomeni vsaj začetno iskanje primerne nove popularne in
 realistične arhitekturne sintakse. Iniciativo na specifičnem področju
 analize likovne umetnosti NOB je že prevzela slovenska umetnostna
 zgodovina in zdaj tudi začela zbiranje prvih gradiv za analizo
-arhitekture mreže zadružnih domov. [gl\. @malesic2021skupno] Prav tako
+arhitekture mreže zadružnih domov. [gl. @malesic2021skupno] Prav tako
 je sprotno dokumentirana, a nikakor poglobljeno analizirana v odnosu do
 arhitekture, razprava, kjer so teme strukturna funkcije stanovanjske
 gradnje in možnosti njene umestitve v produkcijske in konsumpcijske
@@ -3358,7 +3358,7 @@ investicijskim planom:
 > metoda projektiranja v sistemu (metoda predstavlja organski del glavne
 > naloge, tj\. graditev v sistemu in strnitev projektnega in gradbenega
 > procesa v neizmenično odvisnost).
-[@1973program, priloga; gl\. tudi *Progetto 80*, italijanska petletka,
+[@1973program, priloga; gl. tudi *Progetto 80*, italijanska petletka,
 ki je tudi obroben predmet razprave v @tafuri1970lavoro]
 
 Sami po sebi (sploh pa v neurejeni obliki) se ti »faktoidi« za
@@ -3668,7 +3668,7 @@ kopičiti zalog. V povezavi s tem in s praktičnimi prostorskimi
 omejitvami – gradbeni obrat je, v primerjavi z enostavnejšimi
 industrijami, relativno bolj vezan na lokalni trg – je odvisna od
 sezonske delovne sile. [Te specifike obravnavajo že weimarski
-socialdemokratski arhitekti, gl\. @wagner1987socialization]
+socialdemokratski arhitekti, gl. @wagner1987socialization]
 
 Te omejitve naslavljajo že modernistična vpeljava strojev,
 standardizacija gradbenih in montažnih elementov ter spremljajoče
@@ -3710,7 +3710,7 @@ celoten »življenjski cikel« stavbe. Povečan pritisk, ki izhaja iz
 povečane odgovornosti, ki je naložena načrtovalski stopnji, in iz
 povečanega deleža investicije, ki jo stopnja predstavlja, v nobenem
 smislu ne namiguje na »nadgradnjo« stroke, kot je, na primer,
-optimistična Deamer. [gl\. @deamer2010detail, 86-88]
+optimistična Deamer. [gl. @deamer2010detail, 86-88]
 
 Svoj optimizem izpeljuje iz potenciala, ki ga prepozna v »krizi
 detajla«. Vsaka temeljna sprememba v produkcijskih pogojih, uvaja, se v
@@ -3819,7 +3819,7 @@ najprej potrebno preoblikovati samo arhitekturo.«
 [@spacecaviar2021nonextractive, 256] Tu prepoznamo morda najskrajnejše
 meje arhitekturne zavesti. Gre za kuriran raziskovalni in razstavni
 program Josepha Grimaja in skupine *Space Caviar*, navedena zbirka
-besedil, [opozarjamo na izvrstno recenzijo zbirke, gl\.
+besedil, [opozarjamo na izvrstno recenzijo zbirke, gl.
 @rogan2022picking] ki ji bo sledil tudi drugi del, vzpostavlja
 »teoretski okvir« programa. V uvodniku [@grima2021design] so vprašanja
 in izhodišča projekta še najnatančneje opredeljena. Ali si je v znotraj
@@ -3894,7 +3894,7 @@ pogojev krize in torej družbenih pogojev njene odprave. Kljub sklicu na
 naravoslovnih zapiskih kjer je, na podlagi raziskav znanstvenikov prsti,
 historizirana pozitivna povratna zanka med upadom rodovitnosti prsti in
 industrializacijo tekom tako imenovane druge agrarne revolucije v letih
-1830–1880 [gl\. @foster1999marx] – je obzorje razprave, ki ga
+1830–1880 [gl. @foster1999marx] – je obzorje razprave, ki ga
 vzpostavlja z »materializmom stvari« – če uporabimo termine Fortinijeve
 polemike –, omejeno na govor o arhitekturni krivdi ali odnosu *do* tega
 stanja. Spominjajo na razpravo, v katero je Fortini posegel proti
@@ -3961,7 +3961,7 @@ kritiki in ne še bistvenega prispevka k njej. »Kapitalkritik« pa so
 sistematične teorije kapitalizma, ki so zgodovinsko predstavljale
 preboje pri njegovem razumevanju. Vsaka generacija ima torej
 *teoretski izziv* preseči lastno »družbeno amnezijo« in prispevati k
-tej tradiciji za lastne potrebe. [gl\. @fraser2014behind, 55-56]
+tej tradiciji za lastne potrebe. [gl. @fraser2014behind, 55-56]
 
 Vprašanja, ki jih aktivisti odpirajo, nadaljuje Ghosh, nujno potrebujejo
 novo teoretsko konceptualizacijo arhitekture in gradnje kot »notranje
@@ -3969,7 +3969,7 @@ povezanih« delov iste celote. Tu se nanaša na »filozofijo notranjih
 razmerij« Bertella Ollmana, ki razmerja, znotraj katerih se katera koli
 stvar nahaja, obravnava kot bistvene dele tega kar ta stvar je, tako da
 pomenljive spremembe katerih koli od teh razmerij razume kot tudi
-kvalitativno spremembo sistema, katerega del ta stvar je. [gl\.
+kvalitativno spremembo sistema, katerega del ta stvar je. [gl.
 @ollman2015marxism, 10] Vsaka stvar je tako stopnja sebe in hkrati
 odnos. Posledice tega Ghosh uporabi pri obravnavi arhitekture in gradnje
 kot sokonsititutivni ene do druge, kar nam – v luči videza ločenega

zgodovina_in_razredna_zavest.md

@@ -92,6 +92,22 @@ so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
 
 
 
+V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
+*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
+pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
+reda. 
+
+Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
+silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
+so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] 
+
+- Marx nasproti tej [postvarelosti] postavi, da je kapital družbeno razmerje.
+  razmerje med ljudmi.
+
+> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele
+> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
+> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
+
 > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
 > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
 > [@lukacs1985zgodovina, 67]
@@ -119,9 +135,22 @@ references:
   - family: Lukács
     given: György
   title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
+  title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
   publisher-place: Ljubljana
   publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
   issued: 1985
   language: sl
+- type: book
+  id: marx2012kapital1
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
+  title-short: "Kapital"
+  volume: 1
+  publisher-place: Ljubljana
+  publisher: Sophia
+  issued: 2012
+  language: sl
 # vim: spelllang=sl
 ...