463 lines
23 KiB
Markdown
463 lines
23 KiB
Markdown
|
---
|
||
|
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
||
|
...
|
||
|
|
||
|
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o
|
||
|
delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||
|
|
||
|
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||
|
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||
|
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||
|
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||
|
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||
|
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||
|
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||
|
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||
|
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
||
|
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||
|
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||
|
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||
|
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||
|
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||
|
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||
|
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||
|
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||
|
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||
|
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||
|
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||
|
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||
|
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
||
|
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||
|
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||
|
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||
|
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||
|
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||
|
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||
|
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||
|
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
||
|
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
||
|
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||
|
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||
|
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||
|
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||
|
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||
|
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||
|
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||
|
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||
|
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||
|
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||
|
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||
|
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||
|
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||
|
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||
|
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||
|
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||
|
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||
|
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||
|
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||
|
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||
|
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||
|
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
|
||
|
> [@marx1989kritika, 246-247].
|
||
|
|
||
|
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
|
||
|
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
|
||
|
gledamo kapital v deloti (družba).
|
||
|
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
|
||
|
vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.
|
||
|
|
||
|
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||
|
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||
|
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||
|
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||
|
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||
|
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||
|
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||
|
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||
|
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||
|
|
||
|
---
|
||
|
|
||
|
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
|
||
|
|
||
|
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
|
||
|
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
|
||
|
|
||
|
Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
|
||
|
dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
|
||
|
*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
|
||
|
čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
|
||
|
panogah [@marx1994economic, 95].
|
||
|
|
||
|
Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
|
||
|
*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
|
||
|
načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
|
||
|
razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
|
||
|
katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.
|
||
|
|
||
|
Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:
|
||
|
|
||
|
1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
|
||
|
posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
|
||
|
rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
|
||
|
zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
|
||
|
ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
|
||
|
[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
|
||
|
posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
|
||
|
[@marx1994economic, 430].
|
||
|
|
||
|
2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
|
||
|
ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
|
||
|
delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
|
||
|
stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
|
||
|
nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
|
||
|
delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
|
||
|
kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
|
||
|
bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)
|
||
|
|
||
|
Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
|
||
|
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
|
||
|
podrejen kapitalu.
|
||
|
|
||
|
::: horizontal
|
||
|
|
||
|
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
|
||
|
> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
|
||
|
> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
|
||
|
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
|
||
|
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
|
||
|
> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
|
||
|
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
|
||
|
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||
|
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||
|
>
|
||
|
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
|
||
|
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
|
||
|
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
|
||
|
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
|
||
|
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
|
||
|
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
|
||
|
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
|
||
|
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||
|
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
|
||
|
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
|
||
|
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
||
|
>
|
||
|
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
|
||
|
> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
|
||
|
> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
|
||
|
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
|
||
|
> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
|
||
|
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
|
||
|
|
||
|
<!-- -->
|
||
|
|
||
|
> In the real production process labour is converted *in reality* into
|
||
|
> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
|
||
|
> between money and labour capacity. It is only through this *direct*
|
||
|
> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
|
||
|
> the worker but to the capitalist that the money is converted into
|
||
|
> capital, including the part which has taken on the form of the
|
||
|
> means of production, the conditions of labour. Previously money
|
||
|
> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
||
|
> the form of commodities (products) which possessed a shape
|
||
|
> enabling them to serve as the means of production for new
|
||
|
> commodities.
|
||
|
>
|
||
|
> It is only this particular relation to labour which
|
||
|
> converts money or commodity into capital, and that labour is
|
||
|
> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the
|
||
|
> conditions of production, to which there corresponds a particular
|
||
|
> position in the real production process -- converts money or
|
||
|
> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
|
||
|
> the *objective labour* which has attained an independent position
|
||
|
> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
|
||
|
> for the whole relation in which, and the manner in which, labour
|
||
|
> capacity figures in the capitalist production process. It is however
|
||
|
> of the highest importance to distinguish between this and *other*
|
||
|
> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
|
||
|
> determinate form of labour on which there depends the whole
|
||
|
> capitalist mode of production, and capital itself.
|
||
|
>
|
||
|
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
|
||
|
> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
|
||
|
> which converts the objective conditions of labour into capital, and
|
||
|
> their owners into capitalists, hence labour which produces its own
|
||
|
> product as capital [@marx1994economic, 130-131].
|
||
|
|
||
|
:::
|
||
|
|
||
|
::: horizontal
|
||
|
|
||
|
Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v
|
||
|
kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med
|
||
|
denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to
|
||
|
*neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada
|
||
|
delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti
|
||
|
del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih
|
||
|
pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira
|
||
|
v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
|
||
|
podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
|
||
|
To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v
|
||
|
kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev,
|
||
|
razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem
|
||
|
procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti
|
||
|
delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v
|
||
|
njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo
|
||
|
neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna
|
||
|
zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
|
||
|
Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža
|
||
|
prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten
|
||
|
kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
|
||
|
*Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične
|
||
|
produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer
|
||
|
[delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v
|
||
|
kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki
|
||
|
producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131;
|
||
|
slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134].
|
||
|
|
||
|
In the real production process labour is converted *in reality* into
|
||
|
capital, but this conversion is conditioned by the original exchange
|
||
|
between money and labour capacity. It is only through this *direct*
|
||
|
conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to
|
||
|
the worker but to the capitalist that the money is converted into
|
||
|
capital, including the part which has taken on the form of the
|
||
|
means of production, the conditions of labour. Previously money
|
||
|
was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
|
||
|
the form of commodities (products) which possessed a shape
|
||
|
enabling them to serve as the means of production for new
|
||
|
commodities.
|
||
|
It is only this particular relation to labour which
|
||
|
converts money or commodity into capital, and that labour is
|
||
|
*productive labour* which -- by means of this relation it has to the
|
||
|
conditions of production, to which there corresponds a particular
|
||
|
position in the real production process -- converts money or
|
||
|
commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of
|
||
|
the *objective labour* which has attained an independent position
|
||
|
vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation
|
||
|
for the whole relation in which, and the manner in which, labour
|
||
|
capacity figures in the capitalist production process. It is however
|
||
|
of the highest importance to distinguish between this and *other*
|
||
|
kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
|
||
|
determinate form of labour on which there depends the whole
|
||
|
capitalist mode of production, and capital itself.
|
||
|
*Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of
|
||
|
capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or
|
||
|
which converts the objective conditions of labour into capital, and
|
||
|
their owners into capitalists, hence labour which produces its own
|
||
|
product as capital [@marx1994economic, 130-131].
|
||
|
|
||
|
:::
|
||
|
|
||
|
<!-- MEW 26/1, 371-372 -->
|
||
|
|
||
|
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je
|
||
|
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva
|
||
|
> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega
|
||
|
> dela.
|
||
|
>
|
||
|
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega*
|
||
|
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z
|
||
|
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v
|
||
|
> kateri se delo prikazuje.
|
||
|
>
|
||
|
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
|
||
|
>
|
||
|
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal
|
||
|
> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*.
|
||
|
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega
|
||
|
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni
|
||
|
> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo
|
||
|
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda
|
||
|
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
|
||
|
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven
|
||
|
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in
|
||
|
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja
|
||
|
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo
|
||
|
> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si
|
||
|
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira
|
||
|
> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
|
||
|
> @marx1977historicni, 202-203].
|
||
|
|
||
|
<!-- MEW 26/1, 376-377 -->
|
||
|
|
||
|
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo,
|
||
|
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
|
||
|
>
|
||
|
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki
|
||
|
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno
|
||
|
> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med
|
||
|
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot
|
||
|
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh
|
||
|
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve
|
||
|
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
|
||
|
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo --
|
||
|
> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce.
|
||
|
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji,
|
||
|
> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti,
|
||
|
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov,
|
||
|
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim
|
||
|
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da
|
||
|
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
|
||
|
> ne spremeni na stvari.
|
||
|
>
|
||
|
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
|
||
|
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
|
||
|
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v
|
||
|
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v
|
||
|
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli
|
||
|
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v
|
||
|
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso
|
||
|
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja
|
||
|
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja
|
||
|
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd.
|
||
|
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
|
||
|
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
|
||
|
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
|
||
|
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
|
||
|
> @marx1977historicni, 203-204].
|
||
|
|
||
|
<!-- MEW 26/1, 385-386 -->
|
||
|
|
||
|
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer
|
||
|
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti
|
||
|
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije,
|
||
|
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki
|
||
|
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine.
|
||
|
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem
|
||
|
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen
|
||
|
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh
|
||
|
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
|
||
|
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se --
|
||
|
> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
|
||
|
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi
|
||
|
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten
|
||
|
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar
|
||
|
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
|
||
|
> se vrednost.
|
||
|
>
|
||
|
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega
|
||
|
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali
|
||
|
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na
|
||
|
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni
|
||
|
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem
|
||
|
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne
|
||
|
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje
|
||
|
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje
|
||
|
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene
|
||
|
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
|
||
|
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
|
||
|
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja
|
||
|
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije,
|
||
|
> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
|
||
|
|
||
|
<!-- MEW 26/1, 386-387 -->
|
||
|
|
||
|
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega
|
||
|
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih
|
||
|
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather
|
||
|
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of
|
||
|
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki
|
||
|
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce
|
||
|
> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela
|
||
|
> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev
|
||
|
> opravil).
|
||
|
>
|
||
|
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj
|
||
|
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko
|
||
|
> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija
|
||
|
> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani
|
||
|
> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente,
|
||
|
> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je
|
||
|
> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta
|
||
|
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
|
||
|
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko
|
||
|
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*.
|
||
|
> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne
|
||
|
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je
|
||
|
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb
|
||
|
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega
|
||
|
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo
|
||
|
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v
|
||
|
> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
|
||
|
> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
|
||
|
|
||
|
<!-- MEW 26/3, 264 -->
|
||
|
|
||
|
|
||
|
|
||
|
---
|
||
|
lang: sl
|
||
|
references:
|
||
|
########################################################################
|
||
|
- type: book
|
||
|
id: marx1989kritika
|
||
|
author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del"
|
||
|
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||
|
container-author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
- family: Engels
|
||
|
given: Friedrich
|
||
|
volume: "I/10.1"
|
||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||
|
issued: 1989
|
||
|
language: sl
|
||
|
########################################################################
|
||
|
- type: book
|
||
|
id: marx1994economic
|
||
|
author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
title: "Economic works 1861--1864"
|
||
|
container-title: "Collected works"
|
||
|
container-author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
- family: Engels
|
||
|
given: Frederick
|
||
|
volume: 34
|
||
|
publisher-place: London
|
||
|
publisher: Lawrence & Wishart
|
||
|
issued: 1994
|
||
|
language: en
|
||
|
########################################################################
|
||
|
- type: book
|
||
|
id: marx1977historicni
|
||
|
author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
- family: Engels
|
||
|
given: Friedrich
|
||
|
title: "Historični materializem: izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa"
|
||
|
title-short: "Historični materializem"
|
||
|
translator:
|
||
|
- family: Riha
|
||
|
given: Rado
|
||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||
|
publisher: Mladinska knjiga
|
||
|
issued: 1977
|
||
|
language: sl
|
||
|
########################################################################
|
||
|
- type: book
|
||
|
id: marx1969teorije
|
||
|
author:
|
||
|
- family: Marx
|
||
|
given: Karl
|
||
|
title: "Teorije o višku vrednosti"
|
||
|
translator:
|
||
|
- family: Fran
|
||
|
given: Mara
|
||
|
container-title: "Dela"
|
||
|
volume: 24
|
||
|
publisher-place: Beograd
|
||
|
publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta
|
||
|
issued: 1969
|
||
|
language: sr
|
||
|
# vim: spelllang=sl,en
|
||
|
...
|