Primer <https://kino.kompot.si> video. Pod videom klikneš na gumb "Share" in izbereš zavihek "Embed", ki ti generira kodo z za embedanje, ki jo potem vstaviš v pejđev markdown. če rabiš več kostumizacije je v "Embed" zavihku spodaj možnost "More customization". <https://docs.joinpeertube.org/use-watch-video?id=sharing-a-video><https://thinkmoult.com/embed-peertube-video-on-your-website.html>
**Lepši embed čez vso širino elementa** dobiš če iframe oviješ z `<div class="video">` ter `</div>` in pa ifram-u NE določiš "width" ter "height".
Primer <https://kino.kompot.si> video. Pod videom klikneš na gumb "Share" in izbereš zavihek "Embed", ki ti generira kodo z za embedanje, ki jo potem vstaviš v pejđev markdown. če rabiš več kostumizacije je v "Embed" zavihku spodaj možnost "More customization". <https://docs.joinpeertube.org/use-watch-video?id=sharing-a-video><https://thinkmoult.com/embed-peertube-video-on-your-website.html>
**Lepši embed čez vso širino elementa** dobiš če iframe oviješ z `<div class="video">` ter `</div>` in pa ifram-u NE določiš "width" ter "height".
Description: Nabor dokumentarnih filmov o zgodovini in organiziranosti zapatističnega boja
---
# Materiali
Video (seznam se bo še dopolnjeval):
- [El Fuego y la Palabra, 2003](https://www.youtube.com/watch?v=uFVJ6wyK3JE)
Dokumentarni film v produkciji Revista Rebeldía, Mehika je nastal ob 20.obletnici ustanovitve Zapatistične vojske nacionalne osvoboditve (EZLN] in 10 obletnici oborožene vstaje. Zgodba o začetkih EZLN, organiziranju v skupnostih in neumorni gradnji upora s perspektive upornih zapatističnih skupnosti. Film je v španskem jeziku. Trajanje: 1:16:43.
---
Title: Video materiali
Description: Nabor dokumentarnih filmov o zgodovini in organiziranosti zapatističnega boja
---
# Materiali
Video (seznam se bo še dopolnjeval):
- [El Fuego y la Palabra, 2003](https://www.youtube.com/watch?v=uFVJ6wyK3JE)
Dokumentarni film v produkciji Revista Rebeldía, Mehika je nastal ob 20.obletnici ustanovitve Zapatistične vojske nacionalne osvoboditve (EZLN] in 10 obletnici oborožene vstaje. Zgodba o začetkih EZLN, organiziranju v skupnostih in neumorni gradnji upora s perspektive upornih zapatističnih skupnosti. Film je v španskem jeziku. Trajanje: 1:16:43.
Oktobra 2020 so zapatisti in zapatistke v izjavi [Šesti del: Gora na odprtem morju](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2020/10/05/sexta-parte-una-montana-en-alta-mar/)
mrežam upora na vseh koncih sveta sporočili, da bodo v prihodnjem obdobju organizirali
potovanje različnih zapatističnih delegacij na vseh pet kontinentov, ter da bo njihova
prva odprava v juliju, avgustu, septembru in oktobru 2021 obiskala evropski kontinent.
Namen potovanja: *Izpeljati srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen
med tistimi, ki se iz različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za
življenje.*
Z namenom priprave srečanj z zapatistično delegacijo na teritoriju Slovenije se je oblikovala regionalna Koordinacija. Sestavljajo jo kolektivi, skupine, mreže, posameznice in posamezniki, ki se strinjajo z deklaracijo [Za življenje](https://zapatista.kompot.si/izjava) in tako na teritoriju Slovenije kot v širši geografiji delujejo v skladu z njo. Gre za antiavtoritarno koordinacijo in v njej ne sodelujejo politične stranke,
vključno z njihovimi podmladki ali drugimi strukturami, nevladne organizacije in uradnih institucij. Koordinacija odločitve na skupščinah in drugače sprejema na podlagi razprav in konsenza. <br><br>
---
## Who are we?
In October 2020 the Zapatistas published a declaration [Part Six: A Mountain on the High Seas](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2020/10/07/part-six-a-mountain-on-the-high-seas/). Through it they have informed the networks of resistance in all corners of the world that the various zpatista delegations are going on a voyage that wil ultimately take them to all five continents. They have also stated that their first delegation will take them to Europe in July, August, September and October 2021. The purpose of the voyage: *To carry out meetings, dialogues, exchanges of ideas, experiences, analyses and evaluations among those of us who are committed, from different conceptions and from different areas, to the struggle for life.*
With the purpose to prepare the encounters and meeting with the Zapatista delegation in the territory of Slovenia we have established a regional Coordination. Its members are collectives, groups, networks, individuals that support the declaration [For Life](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/01/01/part-one-a-declaration-for-life/) and act accordingly in the territory of Slovenian state and in wider geographies. It is an anti-authoritarian coordination that has no participation the polical parties (including their youth sections or other affiliated structures) as well as no participation from the non-governmental organizations and official institutions. Coordination takes the decisions on the assemblies of the Coordination or otherwise. The decisions are based on the collective discussions and consensus.
---
Title: Kdo smo?
Description: mi smo
---
## Kdo smo?
Oktobra 2020 so zapatisti in zapatistke v izjavi [Šesti del: Gora na odprtem morju](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2020/10/05/sexta-parte-una-montana-en-alta-mar/)
mrežam upora na vseh koncih sveta sporočili, da bodo v prihodnjem obdobju organizirali
potovanje različnih zapatističnih delegacij na vseh pet kontinentov, ter da bo njihova
prva odprava v juliju, avgustu, septembru in oktobru 2021 obiskala evropski kontinent.
Namen potovanja: *Izpeljati srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen
med tistimi, ki se iz različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za
življenje.*
Z namenom priprave srečanj z zapatistično delegacijo na teritoriju Slovenije se je oblikovala regionalna Koordinacija. Sestavljajo jo kolektivi, skupine, mreže, posameznice in posamezniki, ki se strinjajo z deklaracijo [Za življenje](https://zapatista.kompot.si/izjava) in tako na teritoriju Slovenije kot v širši geografiji delujejo v skladu z njo. Gre za antiavtoritarno koordinacijo in v njej ne sodelujejo politične stranke,
vključno z njihovimi podmladki ali drugimi strukturami, nevladne organizacije in uradnih institucij. Koordinacija odločitve na skupščinah in drugače sprejema na podlagi razprav in konsenza. <br><br>
---
## Who are we?
In October 2020 the Zapatistas published a declaration [Part Six: A Mountain on the High Seas](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2020/10/07/part-six-a-mountain-on-the-high-seas/). In it they have informed the networks of resistance in all corners of the world that the various zpatista delegations are going on a voyage that wil ultimately take them to all five continents. They have also stated that their first delegation will take them to Europe in July, August, September and October 2021. The purpose of the voyage: *To carry out meetings, dialogues, exchanges of ideas, experiences, analyses and evaluations among those of us who are committed, from different conceptions and from different areas, to the struggle for life.*
With the purpose to prepare the encounters and meeting with the Zapatista delegation in the territory of Slovenia we have established a regional Coordination. Its members are collectives, groups, networks, individuals that support the declaration [For Life](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/01/01/part-one-a-declaration-for-life/) and act accordingly in the territory of Slovenian state and in wider geographies. It is an anti-authoritarian coordination and has no participation from the political parties (including their youth sections or other affiliated structures) as well as no participation from the non-governmental organizations and official institutions. Coordination takes the decisions on the assemblies of the Coordination or otherwise. The decisions are based on the collective discussions and consensus.
Description: Novice v zvezi s pripravami na turnejo zapatistične delegacije po Evropi.
---
## Karavana za življenje - La Gira por la Vida
Zadnje novice v zvezi z napredovanjem zapatistične delegacije čez valove Atlantskega oceana proti Evropi in nato čez meje, reke, gorovja in njive evropskega kontinenta. Prvenstveno v obliki kronološko urejenih povezav na zadnje novice v angleščini, ki v zvezi z invazijo na Evropo prihajajo izpod prstov SupGaleana in so objavljane na uradni strani [Enlace Zapatista](http://enlacezapatista.ezln.org.mx). Prevodi v slovenščino bodo dodajani sproti v skladu z razpoložljivi prevajalskimi zmožnostmi. <br><br>
---
**12\. maj 2021**
**Delfini**
*SupGaleano*
Trenutek drame. Med nenapete vrvi in ograjo ujeta žuželka je nadlegovala posadko s svojim mečom, medtem ko je s kotičkom očesa opazovala besneče morje, v katerem je bil na preži pripadnik vrste “kraken escarabujos” (specialist za prehranjevanje s hrošči). Nato je slepi potnik zbral ves svoj pogum, dvignil svoje številne pare rok proti nebu in zarjovel tako močno, da je preglasil valove, ki so se zaganjali v premec ladje La Montaña: *'Ich bin der Stahlkäfer, der Größte, der Beste! Beachtung! Hör auf meine Worte!'*' (Jaz sem hrošč iz nerjavečega jekla,največji in najboljši! Pozor! Poslušajte moje besede!)
*Več v angleškem prevodu* na https://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/17/dolphins/ <br><br>
---
**6\. maj 2021**
**Na odprtem morju**
*SupGaleano*
Poročilo 421. enote Zapatističnemu visokemu štabu o poti ladje La Montaña. Čas je naveden po uradnem času Mexico City. (CET-7).
2\. maj 2021: La Montaña začne svojo pot ob 16:11:30 s histrostjo približno 4 vozle (1 vozel = 1.852 km/h). Ob 16:21:30 La Montaña pluje v smeri jug-jugovzhod, ob 17:23:04 začne blag obrat proti vzhodu. Ob 17:24:13 posadka ob pomoči 421. enote začne z razpenjanjem jader. Ob 17:34 ladja nadaljuje zavoj proti vzhodu, ki ga dokonča ob 17:41. Južni del Otoka žensk [Isla Mujeres] je sedaj severno od ladje, ki sedaj pluje v smeri severovzhod proti prvem svobodnem ozemlju Amerik: Kuba. Zaradi ugodnega vetra La Montaña vzdržuje hitrost 8-9 vozlov in vstopi v Yucatanski kanal ob 23:01 s hitrostjo 6 vozlov.
3\. maj 2021, pred zoro. Ob 01:42 pri hitrosti 8 vozlov se La Montaña približa kubanski obali pri rtu San Antonio. Ob 8:18:00, nekaj milj južno od svetilnika Roncali, ladja s hitrostjo 5 vozlov zavije proti jugovzhodu. Ob 10:35:30 zavije v smer sever-severovzhod, pospeši do 7-8 vozlov, pri tem pa sunek vetra poškoduje jadra. Nekaj milj jugovzhodno od Cabo Corrientes kapitan vpluje v zaliv z istim imenom. Ob 13:55 se približa Punta Caimán, ki je na ladjini levi. 3. maja ob 14:25:15 se kapitan odloči za spust sidra malo stran od obale kubanskega mesta María la Gorda (širina 21.8225; dolžina 84.4987). Tu naj bi popravili poškodovano jadro in počakali, da se veter nekoliko umiri.
*Več v angleškem prevodu* na https://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/15/at-sea/ <br><br>
---
**1\. maj 2021**
**Vkrcanje**
*SupGaleano*
30\. aprila 2021 smo se ob predvidenem času vkrcali na ladjo *La Montaña* [Gora]. Ladja je bila zasidrana kakšnih 50 plavalnih zamahov stran od pomola, “daleč stran od prerivanja in hrupa / lažne družbe.” Okoli ladje so se potikali galebi, kormorani in druge ptice. Celo drobcen kolibri si je naredil gnezdo nekje na palubi. V vodi pod premcem so delfini ploskali v ritmu cumbie, manjši morski pes je držal ritem s svojo zadnjo plavutjo in morski list je s svojim ploskim telesom zibal kot z boki.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/06/the-boarding/ <br><br>
---
**30\. april 2021**
**Včeraj: teorija in praksa**
*SupGaleano*
Prizor: skupščina v vasi v gorah jugo-vzhodne Mehike. Mora biti julij ali avgust, najverjetneje lani, v času svetovnega pohoda koronavirusa. Na prvi pogled je jasno, da ne gre zgolj za običajen sestanek. Ne zgolj zaradi norosti, ki je ljudi privedla na skupščino, temveč tudi zaradi vidne razdalje med stoli in zaradi načina, na katerega megla na obraznih maskah skrivajo barvo njihovih mask.
Tu je politično-organizacijsko vodstvo EZLN, tu je nekaj vojaških voditeljev in voditeljic, ki molče sedijo, razen, če so zaprošeni, da spregovorijo v zvezi s kakšno konkretno temo.
Prisotnih je precej več ljudi, ko bi morda lahko pričakovali. Skupaj govorijo vsaj šest različnih majevskih jezikov, toda med sabo se pogovarjajo v španščini oziroma v 'kastiljščini', kot ji pravimo tukaj.
Veliko prisotnih so 'veterani oziroma veteranke', ki so bili del oborožene vstaje 1. januarja 1994 in so prišli z gora v mesta kot še eni od mnogih tovarišev in tovarišic. Tu so tudi 'novi' ljudje, moški in ženske, ki so po izčrpnem učnem procesu postali del zapatističnega vodstva. Večina novih so ženske vseh starosti in različnih jezikov.
Sama skupščina poteka na isti način kot sicer potekajo skupščine v zapatističnih skupnostih, saj ima isto obliko, ritem in strukturo. Ima koordinatorja oziroma koordinatorico, ki je odgovoren za to, da na dnevni red uvrsti vnaprej dogovorjene teme in deli besedo. Prispevki prisotnih nimajo časovne omejitve, zato čas privzame svoj ritem.
Ravnokar nekdo pripoveduje neko zgodbo, ali pa morda pripoved o minulih dogodkih, morda legendo. Nikogar ne zanima ali gre za resnično zgodbo ali za fikcijo, pomembno je sporočilo, ki ga pripoved nosi.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/05/yesterday-theory-and-practice/ <br><br>
---
**26\. april 2021**
**Pot v Ixchel**
*SupGaleano*
Gora bo izplula: iz ene od hiš v Ixchelu, matere ljubezni in plodnosti, babice rastlin in živali, mlade mame in stare mame. Izplul bo bes, ki spreminja bolečino zemlje, kjer je ranjena in onečaščena.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/29/the-route-of-ixchel/. <br><br>
---
**24\. april 2021**
**Medtem v Lacandonskem pragozdu**
*Terci@s Compas*
Nekaj kratkih video-posnetkov in fotografij iz poslovilne slovesnosti, ki so jo zapatistični delegaciji pripravili na brgovih rek Jataté, Tzaconejá in Colorado v hribovju jugo-vzhodne Mehike, v Chiapasu, Mehiki, Ameriki, Latinski Ameriki na planetu Zemlja.
Sedem ljudi bo sestavljala pomorska enota zapatistične delegacije, ki poleti prihaja v Evropo. Štiri moški, dve ženski in ena druga oseba. 4, 2, 1. 421. enota se je 3. maja z jadrnico “La Montaña”, odpravila preko Atlantskega oceana na isto pot, toda v obratni smeri od tiste, ki jo je pred 502 letoma opravil Hernán Cortés. Jadrnica bo predvidoma v nekaj tednih priplula v pristanišče Vigo na severo-zahodu Španije. Od tam bo zapatistična karavana, ki se ji bodo vmes pridruževali novi člani in članice, po dolgem in počez, predvsem pa od spodaj, prekrižarili Evropo.
Protokol prihoda na evropska tla je že znan. Nanjo ne bo prvo stopila niti moška, niti ženska noga, temveč noga Marijose, ki ima noge druge oziroma drugega. Takoj zatem, ko bo prva oseba stopila na evropska tla in se opomogla od morske bolezni, bo na ves glas razglasila: "Predaj se, hetero-patriarhalen bledoličnež, ki preganjaš tiste, ki so drugačni!".
OK, to je samo šala. Zapatistični humor, ki ga bo letos poleti marsikdo imel priložnost pobližje spoznati.
V resnici bo Marijose slovesno in dostojanstveno rekla: *"v imenu zapatističnih ženk, otrok, moških, starejših in seveda ostalih razglašam, da se bo ta dežela, ki jo njeni prebivalci in prebivalke trenutno imenujejo Evropa, od sedaj naprej imenovala***SLUMIL K´AJXEMK´OP**, kar pomeni "Uporna dežela" oziroma "Dežela, ki se ne predaja". Pod tem imenom jo bodo poznala njena ljudstva in vsi ostali vse dokler bo v njej živel vsaj še kdo, ki se ne predaja, proda ali odneha.
Zapatisti in zapatiske so torej na poti v Evropo z namenom, da bi izpeljali
srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen med tistimi, ki se iz različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za življenje.
*Več v angleškem prevodu na* http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/20/421st-squadron/. <br><br>
---
**10\. april 2021**
**Potovanje v Evropo**
*Subcomandante Insurgente Moisés.*
Tovariši in tovarišice vseh spolov, ki tvorijo prvo delegacijo evropske etape našega Potovanja za življenje, so se zbrali v “Semillero Comandanta Ramona” in s tem začeli svoje čezoceansko popotovanje. Med manjšo slovesnostjo, ki smo jo izpeljali v skladu z našimi običaji in praksami, je delegacija prejela mandat zapatističnega ljudstva, da ponese našo misel daleč in široko, da torej delijo tisto, kar nosimo v srcih. Naši delegati in delegatke vseh spolov imajo velika srca, s katerimi ne bodo samo objeli tistih na evropskem kontinentu, ki se borijo in upirajo, temveč tudi za to, da poslušajo in se učijo iz njihovih zgodovin, geografij, koledarjev in načinov bivanja.
*Več v angleškem prevodu na* http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/12/journey-to-europe/.
@ -5,20 +5,46 @@ Description: Video, besedila, dokumenti in drugo v zvezi z zapatističnim bojem
**Deklaracije:**
1\. deklaracija iz Lakandonskega pragozda, 1993
[1\. deklaracija iz Lakandonskega pragozda](https://zapatista.kompot.si/prva-deklaracija), 1993
[6\. deklaracija iz Lakandonskega pragozda](https://zapatista.kompot.si/sesta-deklaracija), 2005
<br>
**Teksti:**
[Subcomandante Marcos: Sedem ločenih kosov globalne sestavljanke](https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-79KKI8Y9/). Časopis za kritiko znanosti, letnik 30, številka 209/210, str. 37-57, 2002.
*O zapatističnem organiziranju je bilo v več kot 25 letih od začetka oborožene vstaje narejenih večje število dokumentarnih filmov. Povezave do nekaterih od njih objavljamo spodaj. Pomankljivost tega izbora je, da gre večinoma za filme iz zgodnjega obdobja. Kot taki dajejo vpogled v ozadje nastanka zapatističnega gibanja, njegove osnovne politične koordinate in pogoje življenja v zapatističnih skupnostih, toda to je vpogled, ki je vezan na čas nastanka. Od nastanka teh filmov so zrasle nove generacije, nabrane so bile nove izkušnje, politična situacija v Mehiki in v svetu se je spremenila, v utrjevanju svoje avtonomije pa se je skupaj s spremembami spremenilo tudi zapatistično gibanje samo. Vsakega od teh filmov je zato smiselno razumeti zgolj kot košček v mozaik stalno razvijajoče se zgodbe zapatističnega boja.*
Morebitne dodatne predloge lahko pošljete na elektronsko pošto: *naslov bo dodan naknadno*. <br><br>
---
- [Who are the Zapatistas?](https://schoolsforchiapas.org/multimedia/video-who-are-the-zapatistas-english/) je kratek udaren video iz leta 2014, v katerem je zgoščeno in natančno predstavljeno sodobno zapatistično gibanje v Chiapasu. Je del serije [“Teach Chiapas"](https://schoolsforchiapas.org/teach-chiapas/teach-chiapas-video-series/), ki je namenjena gledanju v učilnicah. V zgolj 8 minutah nas video popelje skozi zapatistično vstajo 1994; načine, na katere zapatisti in zapatiske gradijo boljši svet; razloge za gradnjo zapatistične 'avtonomije' in kaj ta beseda sploh pomeni. <br><br>
- [Women in the Zapatista movement](https://schoolsforchiapas.org/library/video-women-zapatista-movement/) je še en kratek video projekta Schools for Chiapas. V malo več kot 6 minutah se osredotoča na ženske in njihovo vlogo v zapatističnem boju. Tudi ta video je del serije [“Teach Chiapas"](https://schoolsforchiapas.org/teach-chiapas/teach-chiapas-video-series/). <br><br>
<iframewidth="640"height="480"src="https://www.youtube.com/embed/NkdUs2Dxv4s"title="YouTube video player"frameborder="0"allow="accelerometer; autoplay; clipboard-write; encrypted-media; gyroscope; picture-in-picture"allowfullscreen></iframe>
<br><br>
Za več gradiva od Schools for Ciapas, vključno z videi, teksti, pripomočku za poučevanje in drugimi materiali za učitelje_ice in študente_ke, obiščite [schoolsforchiapas.org](http://schoolsforchiapas.org). <br><br>
---
- [El Fuego y la Palabra](https://www.youtube.com/watch?v=uFVJ6wyK3JE), 2003.
Dokumentarni film v produkciji Revista Rebeldía, Mehika je nastal ob 20.obletnici ustanovitve Zapatistične vojske nacionalne osvoboditve (EZLN] in 10 obletnici oborožene vstaje. Zgodba o začetkih EZLN, organiziranju v skupnostih in neumorni gradnji upora s perspektive upornih zapatističnih skupnosti. Film je v španskem jeziku. Trajanje: 1:16:43.
*“V imenu zapatističnih ženk, otrok, moških, starejših in seveda ostalih razglašam, da se bo ta dežela, ki jo njeni prebivalci in prebivalke trenutno imenujejo Evropa, od sedaj naprej imenovala SLUMIL K’AJXEMK’OP, kar pomeni ‘Uporna dežela’ oziroma ‘Dežela, ki se ne predaja’. Pod tem imenom jo bodo poznala njena ljudstva in vsi ostali vse dokler bo v njej živel vsaj še kdo, ki se ne predaja, proda ali odneha.”* [2]
Po napovedi SupGaleana namerava Marijosé s temi besedami obeležiti pristanek na evropska tla po prečkanju Atlantskega oceana v čolnu Montaña, ki je iz Mehike odplul 3. maja in ki bo obalo Španije dosegel enkrat junija. Enota 421 je sedmerica zapatistov, ki se je s čolnom podala na Pot za življenje. Sestavljajo jo 4 ženske, 2 moška in 1 neopredeljena oseba – Marijosé. Pridružila se jim bo še ena skupina zapatistov, ki bo potovala z letalom, nato pa jih bo pot vodila v približno 30 evropskih držav. To bo prvo od popotovanj, s katerimi nameravjo zapatisti na vseh celinah sveta vzpostaviti vezi z drugimi boji za življenje.
Besede, ki jih ima izreči Marijosé, združujejo humor, preprostost in teoretsko globino. To so značilnosti, ki so od prve zapatistične vstaje 1. januarja 1994 postopoma postale prepoznavni del njihovega gibanja. V prizadevanju za življenje, ki je zdaj tako jasno ogroženo, zapatisti obračajo svet na glavo. Plujejo v obratni smeri kot Kolumb in konkvistadorji, da bi odkrili svet upornikov. Ne podajajo se na pot, da bi našli zavojevalce in od njih izprosili opravičilo, temveč da bi poiskali upornike in se jim pridružili. Med njimi ni govora o imperializmu ali kolonializmu, niti ni omenjana dolgo uveljavljena tradicija levice, ki socialnim antagonizmom vsiljuje teritorialne definicije. Gre za nekaj mnogo preprostejšega in neposrednejšega: uporniki enega področja stopajo naproti upornikom drugega. To je namreč edina pot za ustvarjanje prihodnosti.
Vabilo, torej, ne toliko k izkazovanju solidarnosti z junaškim staroselskim ljudstvom Chiapasa (saj že sam koncept solidarnosti nemudoma ustvari “njih” kot tretjeosebni pojem), temveč k priznavanju in soustvarjanju Slumil K’ajxemk’op, uporniške dežele, ponavadi poimenovane Evropa, ki je dom ljudem od vsepovsod. Dežela, kjer vlada denar in ki je del Imperija Denarja, iste zlobne sile, ki vlada vsem kontinentom in nas vleče v vse močnejši tajfun uničenja. Zlobna sila, ki vlada, a ne vlada v popolnosti, kajti celina Evrope je, kot vse ostale celine, Uporna dežela, kjer se ljudje ne vdajo, ne prodajo in ne podredijo.
Upor zavzema različne oblike, saj je denar večglava hidra z mnogimi groznimi obrazi. Bolečine, ki jih povzroča, so tako ali drugače naše. Namreč med stvarmi, ki nas združujejo preko vseh naših razlik, sta na prvem mestu dve. Najprej “da bolečine sveta vzamemo za svoje: nasilje nad ženskami; preganjanje in sovraženje tistih, ki jih njihova doživljajska, čustvena ali spolna identiteta delajo drugačne; izničenje otroštva; genocid nad domorodnimi ljudstvi; rasizem; militarizem; eksploatacija; razlastitev; uničenje narave”. In pa “razumevanje, da vse to trpljenje povzroča en sistem. Krvnik je eksploatacijski, patriarhalen, piramidalen, rasističen, tatinski, kriminalen sistem: kapitalizem”. Uporna dežela je dežela različnih prizadevanj proti mnogoterim obrazom te pošasti.
Popotovanje zapatistov je ponujena roka, ki ne želi voditi, ampak si deliti z drugimi. Prijeti drugega za roke, skleniti vzajemnen pretok energij, morda celo ustvariti iskrico. Izmenjati raznolike izkušnje skupnega boja proti hidri – učenje, ki je poučevanje, in poučevanje, ki je učenje. Ne le improvizirana izmenjava, temveč pogobitev dolgoletnih izmenjav, ki jo mnogo ljudi skrbno načrtuje že odkar so zapatisti oktobra lani naznanili svoj načrt.
Ponujeni roki bomo šli in moramo priti naproti vsi posamezniki in skupine, ki smo se v zapatiste čez leta njihovega obstoja zaljubili. Hkrati pa se bo zgodilo in se mora zgoditi še več kot to. Nadejamo se lahko, da bo ta čudovito nora pot daleč presegla kroge “običajnih osumljencev” in se dotaknila tudi ljudi izven sveta aktivizma.
Iz očitnih razlogov je bilo v preteklem letu le malo močnih sunkov političnih nemirov, tako v Evropi kot drugod. Navzoč pa je močan, dušeč občutek nakopičenega nezadovoljstva. Ne moremo dihati. Občutek, da se sistem ruši, da kapitalizem ne deluje, verjetno raste. Morda res še ni zrasel v jasen političen izraz, oziroma vsaj ne v takega, ki bi ga v kakšnem smislu vzeli za “svojega”. Ta trenutek je verjetno glavna skrb večine ljudi vračanje k nekakšni normalnosti, pa čeprav je ta toksična. In vendar obstaja zavedanje, da je kapitalizem pokvarjen sistem. Ta je z uničevanjem naravne biodiverzitete ustvaril pandemijo, ki je pobila na milijone ljudi in predrugačila življenjske pogoje skoraj celotnemu svetovnemu prebivalstvu, najverjetneje pa ji bodo sledile še druge. Neizprosna gonja za dobičkom proizvaja podnebne spremembe, ki imajo že ta trenutek posledice neznanskih razsežnosti tako za človeka kot za druge oblike življenja. Veliko ali celo večina staršev zdaj predvideva, da bodo njihovi otroci primorani živeti v slabših življenjskih pogojih, kot so jih izkusili sami, in res zaradi izjalovitve sistema najhuje trpijo prav mladi.
Razumevanje, da je kapitalizem polomija, je vsepovsod. Ljudje “izgubljajo vero v sistem”, vsepovsod je zadušljivo in vse več je frustracij. Je to vulkan, ki bo izbruhnil? Kdo ve. Če živiš pod vulkanom, je težko napovedati, kako in kdaj se bodo zgodili izbruhi. Toda v zadnjih nekaj dnevih nam je dogajanje v Kolumbiji nakazalo, kako neznansko silo lahko ustvarijo nakopičene napetosti.
**The Zapatistas are Coming!**
V vsem tem je prisotna nujnost. Ko so se zapatisti v začetku leta 1994 uprli, so v Mehiki prejeli ogromno podpore. Odvile so se množične demonstracije, ki so vlado prisilile k zaustavitvi vojaškega napada na gibanje. Val podpore je bil velik, vendar ne dovolj velik, da bi zrušil državo in preoblikoval mehiško družbo. Človek si ne more pomagati, da ne bi pomislil, kaj bi se zgodilo, če bi bil odziv večji. Morda bi uspeli zaustaviti družbeni razkroj, ki smo mu priča od takrat – na stotisoče nasilno umorjenih (večinoma mladih) ljudi, več kot stotisoč “izginulih”, porast femicidov. V Evropi in povsod po svetu vedno več ljudi dojema, kako tenka je skorja civilizacije. “Stvari propadejo; center ne more zdržati,” pravi slavni verz iz Yeatsove pesmi Drugi prihod, ki se ga vse bolj pogosto citira. A civilizacije ni moč rešiti iz centra navzven. Edini način, kako lahko ustvarimo “civilizirano” in družbeno sprejemljivo družbo, je odprava kapitalizma in vzpostavitev drugačnih, celostno priznanih načinov življenja. Naloga je urgentna, okna resničnosti se zapirajo.
Nadrealistično? Zagotovo. Nadrealizem zapatističnega potovanja ni nikakršen okrasek, temveč sega do same srčike njihove politike. Zapatisti nas vedno znova presenetijo s svojimi iniciativami, vendar je morda ravno ta najbolj čudovita do sedaj. Sredi pandemije (ki jo jemljejo resno – vestno se držijo preventivnih ukrepov, ki so jih uvedli že preden je večina državnih oblasti, vključno z mehiško, sploh kaj storila) in ne da bi podpisali kakšno pogodbo z Netflixom, so zapatisti uspeli ustvariti najbolj osupljivo gledališče. Atlantski ocean so spremenili v prizorišče, ki bo omogočilo širjenje vesti na okrog 30 območij novoimenovane (a zagotovo ne krščene) celine Slumil K’ajxemk’op. Vse to, da bi revolucionarno misel popeljali dlje, kot je prišla kadarkoli do sedaj. Prizadevajo si, da bi boj za življenje in proti kapitalizmu (kajti boj za življenje mora biti tudi boj proti kapitalizmu) povzdignili v novo nadrealistično dimenzijo. Nadrealizem je ključen, saj prekine logiko kapitala in njegovo stanje, ki se vleče in vleče (in zraven zvleče še vse naše sanje o boljšem svetu) v neskončno reprodukcijo istega sistema smrti.
Berite jih, berite jih, berite jih! Berite, kaj pravijo. Preberite tekst v šestih delih, s katerim so naznanili to noro popotovanje, v enakem vrstnem redu kot so deli izhajali (od šestega do prvega, seveda). Preberite, kaj imajo povedati o svoji poti, oglejte si njihove videe in fotografije, ki jih v različnih jezikih lahko najdete na spletni strani [Enlace zapatista](https://enlacezapatista.ezln.org.mx), poglejte pa tudi https://viajezapatista.eu/en/blog/ in https://karavanizapatista.espivblogs.net/), spremljajte razprave o poti na straneh kot so Communizar (http://comunizar.com.ar), poslušajte jih (https://radiozapatista.org/) in berite njihove komentarje (sam spremljam predvsem Jérôme Baschet [3] in Inés Durán [4]). Predvsem pa – pridružite se jim na tem absurdnem potovanju. Pridružite se jim in pustite, da se pridružijo vam. Delite z njimi svoje boje in svoje nadrealistične-a-še-kako-realne vulkane. Morda nam bo to pomagalo dihati: upanje.
*John Holloway, 9. maj 2021* <br>
[1] Za komentarje k zgodnejši verziji gredo zahvale Edith González, Panagiotis Doulos, Néstor López, Marios Panierakis, Azize Aslan, Eloína Peláez in Lars Stubbe.
[2] “A nombre de las mujeres, niños, hombres, ancianos y, claro, otroas zapatistas, declaro que el nombre de esta tierra, a la que sus naturales llaman ahora “Europa”, de aquí en adelante se llamará: SLUMIL K´AJXEMK´OP, que quiere decir “Tierra Insumisa”, o “Tierra que no se resigna, que no desmaya”. Y así será conocida por propios y extraños mientras haya aquí alguien que no se rinda, que no se venda y que no claudique.”
[3] Lundimatin no. 285, el 26 de abril de 2021, “L’invasion zapatiste” commence! (https://lundi.am/L-invasion-zapatiste-commence)
[4] “Ein Kampf für das Leben, für alle”, Maldekstra, Rosa Luxemburg Stiftung, Berlin, März 2021 (https://www.rosalux.de/fileadmin/rls_uploads/pdfs/maldekstra/Maldekstra-10.pdf) <br><br>
*“In the name of the zapatista women, children, men, old people and, of course, others, I declare that the name of this land, which its natives now call “Europe”, will from here on be called SLUMIL K´AJXEMK´OP, which means “Insurgent Land” or “Land that does not give up, that does not faint”. And that is how it will be known by its own and other people as long as there is someone here who does not surrender, does not sell out and does not submit.”[2]*
These are the words that, according to SupGaleano, will be spoken by Marijosé when s/he steps on to European soil after crossing the Atlantic Ocean in the Montaña, the boat that set off from Mexico on 3 May and which will reach the Spanish coast some time in June. Marijosé is the 1 of the 421 Squadron of 7 zapatistas that are sailing on the boat – 4 women, 2 men, 1 other, to begin the Journey for Life, a trip on which they will be joined by another group of Zapatistas who will travel by plane and which will take them to about thirty countries in Europe. This is to be first of the trips in which the Zapatistas plan to connect with other struggles for life in all the continents of this planet.
Marijosé’s words are the combination of humour, simplicity and theoretical depth that we have to come to associate with the Zapatistas since they first rose in rebellion on 1 January 1994. In order to struggle for the life that is now so clearly endangered, they turn the world upside down. They sail in the opposite direction from Columbus and the conquistadores in order to discover a world of rebels. They do not go to find conquerors and ask them to apologise, they go to find insurgents and join them in struggle. No talk here of imperialism or colonialism, nothing of the long-established Left tradition of imposing territorial definitions on social antagonisms, but something much more simple, much more direct: the insurgents of one geography go to join hands with the insurgents of another. Because that is the only way that we can create a future.
@ -38,9 +82,9 @@ There is an urgency in all this. When the Zapatistas rose up in the New Year of
Surreal? Certainly. The surrealism of the Zapatista journey is no ornament, it goes to the heart of their politics. Time and time again the Zapatistas have surprised us with their initiatives, but this is perhaps the most wondrous of all. In the middle of the pandemic (and the Zapatistas have been rigorous in their observance of precautionary measures, introducing them even before either the Mexican state or most other states did anything at all), and without signing any contract with Netflix, they have created the most astonishing piece of theatre, making the Atlantic Ocean their stage and then spreading to thirty or so different geographies in the newly named (certainly not baptised) continent of Slumil K´ajxemk’op. This is to push revolutionary thought to a place it has never gone before. It is to take the struggle for life and against capitalism (for the struggle for life must be a struggle against capitalism) to a newly surreal dimension. The surrealism is crucial because it breaks the logic of capital and its state that drags and drags and drags our dreams of something better into a reproduction of the same system of death.
Read them, read them, read them! Read what they are saying. Read the six parts of the text that announced this mad journey, in the order that they were issued, from the sixth to the first (but of course). Read what they are saying about their voyage, look at their videos and photos, most of which can be found on Enlace zapatista in different languages (https://enlacezapatista.ezln.org.mx; and see also https://viajezapatista.eu/en/blog/ and https://karavanizapatista.espivblogs.net/, follow the debates around the journey on pages like Communizar (http://comunizar.com.ar), listen to them (https://radiozapatista.org/) read the commentaries (in my case I have been reading Jérôme Baschet[3] and Inés Durán[4]). And above all, join them on their ridiculous journey. Join them and let them join you. Share your struggles and your surreal-too-real volcanos. And perhaps that will help us all to breathe: hope.
Read them, read them, read them! Read what they are saying. Read the six parts of the text that announced this mad journey, in the order that they were issued, from the sixth to the first (but of course). Read what they are saying about their voyage, look at their videos and photos, most of which can be found on [Enlace zapatista](https://enlacezapatista.ezln.org.mx) in different languages and see also https://viajezapatista.eu/en/blog/ and https://karavanizapatista.espivblogs.net/, follow the debates around the journey on pages like Communizar (http://comunizar.com.ar), listen to them (https://radiozapatista.org/) read the commentaries (in my case I have been reading Jérôme Baschet[3] and Inés Durán[4]). And above all, join them on their ridiculous journey. Join them and let them join you. Share your struggles and your surreal-too-real volcanos. And perhaps that will help us all to breathe: hope.
John Holloway, 9 May 2021
*John Holloway, 9 May 2021*
[1] Many thanks for their comments on an earlier version to Edith González, Panagiotis Doulos, Néstor López, Marios Panierakis, Azize Aslan, Eloína Peláez and Lars Stubbe.
Description: Na sončno sredo je na enem od dvorišč Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto ponovno brstelo.
Date: 2021-05-30
Teaser: zapdogodek.jpg
---
 <br><br>
## Mala šola zapatizma - zapiski
Na sončno sredo sredi nepomladne pozne pomladi 2021 je na enem od dvorišč Avtonomnega kulturnega centra Metelkova mesto ponovno brstelo. Odvilo se je namreč prvo srečanje male šole zapatizma, ki ga je pripravila regionalna [Koordinacija za pripravo in izvedbo zapatističnega srečanja na področju Slovenije](https://zapatista.kompot.si/kdosmo). Pred Menzo pri Koritu se je v okviru priprav na prihod tovarišije iz upornega Chiapasa zbral precej širok krog ljudi, v katerem je prišlo do izmenjave znanja in izkušenj med tistimi, ki imajo osebno izkušnjo z zapatističnimi skupnostmi in med tistimi, ki tega (še) nimajo. Številni so prvič ali ponovno imeli priložnost prisluhniti poročilom o preteklih srečanjih z zapatisti in zapatistkami, ki pa so tokrat imele poleg splošno politično-izobraževanega še dodaten pomen: da bi se kolektivno kar najbolje seznanili z našimi gosti in gostjami, njihovimi boji, besedami in načini.
Po nekaj uvodnih faktografskih, geografskih in zgodovinskih koordinatah, za katerimi lahko vsak pobrska po medmrežju, je sledila osrednja opomba: vse to je proizvod gledanja na Mehiko od zgoraj, za nas pa je precej zanimivejši pogled v obratni smeri. Temelj geografije današnje Mehike so staroselska ljudstva, med mnogimi ostalimi tudi Maji in med njimi tisti, ki tvorijo zapatistične staroselske skupnosti. Kljub temu, da danes v Mehiki še vedno prevladuje kastiljščina kot kolonialni jezik, je danes ob njem uradno priznanih 62 staroselskih jezikov, v živi rabi pa jih je še precej več. V kontekstu male ure politične geografije ni bilo prav nič odveč opozorilo na umetno zarisano ravno črto, ki tvori južno mejo države. Toda Chiapas kot specifična geografija, ki je domovina zapatistov in zapatisk, se nadaljuje tudi onkraj vsiljene države meje in naprej v to, kar je država Honduras.
Vsak še tako hiter zgodovinski pregled se mora ustaviti pri mehiški revoluciji, ki je zaznamovala leta med 1910 in 1920 in imenu Emiliano Zapata, ki tudi kot eden od najbolj izpostavljenih revolucionarnih junakov, nikoli ni izdal zaupanja ljudi, kot del katerega se je boril za boljšo in pravično družbo (mimogrede, knjigo o njem je moč najti tudi v lokalni [anarhistični distribuciji](https://acerbic.avtonomija.org/)). Ravno zaradi iskrenosti, predanosti in odsotnosti želje po vladanju nad ljudmi, si je njegovo ime pred leti zase izposodilo tudi porajajoče se novo gibanje v gozdovih Chiapasa.
V nadaljevanju so tovariši in tovarišica orisali družbeno-ekonomsko realnost staroselskih ljudstev južne Mehike v času pred vstajo. To je zaznamovala globoka revščina, v velikem delu je manjkala celo najbolj osnovne infrastrukture kot je dostop do pitne vode. Za večino sta zdravstvo in šolstvo ostajala nedostopna, posledično je bila stopnja smrtnost otrok in drugih tudi zaradi najbolj osnovnih in ozdravljivih bolezni izjemno visoka. Ne glede na številne otipljive in pozitivne učinke zapatistične samouprave, vse to marsikje velja še danes. In to ne glede na to, da se v Chiapasu pridela tretjina 3 vsega mehiškega pridelka kave in tri četrtine vse električne energije, je razlaščeno staroselko prebivalstvo prisiljeno živeti v velikih socialnih stiskah, odrezano in pozabljeno od sveta. Vsaj tako je bilo v času, preden je iz gozdov jugovzhodne Mehike zapihal veter, ki se je nato razširil po celem svetu.
 <br><br>
Zapatistična vstaja kot odziv na omenjeno odrinjenost staroselcev in staroselk od pogojev za dostojno življenjo je bila uradno lansirana na novo leto 1994. To je bil hkrati tudi dan, ko je v veljavo stopil mednarodni dogovor o prosti trgovini med Mehiko, ZDA in Kanado, bolje poznan pod kratico NAFTA. Svoj boj so zapatisti in zapatistke tako od samega začetka zastavili kot boj zoper sistem globalnega kapitalizma, s tem pa je iz strogo lokalnega fenomena postal predmet globalne pozornosti. Tako zastopnikov neoliberalnega kapitala kot njegovih mnogih nasprotnikov in nasprotnic po celem svetu. Zapatisti in zapatiske se niso zgolj uprli lokalni mehiški oblasti, temveč so razglasili vojno napoved neoliberalizmu kot globalnemu sistemu.
Za oborožen odpor so se odločili šele potem, ko so preizkusili vse druge možnosti: po pomoč so se obrnili na humanitarne organizacije, na sindikate, na stranke in tudi na cerkev. Prav nič od tega jim v njihova življenja ni prineslo sprememb, ki bi bile nujne, če so želeli zagotoviti vsaj osnovno stopnjo dostojanstva. To je postalo mogoče šele, ko so sami mobilizirati lastna življenja in telesa v boj. Začetek vstaje je zaznamovala simbolna zasedba vseh lokalnih centrov zvezne države Chiapas. Država Mehika se je odzvala z nasiljem. V Chiapas je poslala vojsko, v napadih, ki jih je sprožila proti upornikom in upornicam je bilo veliko žrtev, predvsem na strani upornih. Toda množični protesti v Mehiki in po celem svetu so vlado vendarle prisilili v mirovna pogajanja, njim pa vzpostavitev krhkega premirja, ki traja še danes, a bi mu mogoče bilo bolj primerno reči 'stanje vojne nizke intenzivnosti'. Torej nekaj, kar sicer ni vojna, ampak zagotovo tudi ni trajen mir.
Oborožena vstaja je pomenila zgolj en moment v političnem procesu gradnje zapatističnega upora. Ta je šel do danes skozi številna obdobja, kampanje, izzive, težave, premene in brstenja. Ključne točke bogatega in za številne tveganega političnega procesa označuje šest deklaracij iz Lakandonskega gozda. Skozi diskusijo so bile začrtane strateške koordinate vseh šestih in jih je vredno spoznati neposredno, zato temu poročilu v duhu spodbujanja k branju dodajamo povezave nanje:
[1. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://zapatista.kompot.si/prva-deklaracija) (januar 1994)
[2. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://schoolsforchiapas.org/library/declaration-lacandon-jungle-2/) (junij 1994)
[3. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://schoolsforchiapas.org/library/declaration-lacandon-jungle/) (december 1994)
[4. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://schoolsforchiapas.org/library/fourth-declaration-lacandona-jungle/) (1996)
[5. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://schoolsforchiapas.org/library/declaration-lacandona-jungle/) (1998)
[6. deklaracija iz Lakandonskega gozda](https://zapatista.kompot.si/sesta-deklaracija) (2005)
Za zapatiste in zapatistke je beseda ključno orožje njihovega boja. Toda poleg besede svoje ideje prenašajo in razvijajo skozi številnih druge tekstovne in netekstovne formate: od različnih žanrskih romanov, muralov, do tistega, čemur bi marsikdo rekel 'otroške povesti', pa to seveda ni vse, kar so. V zapatističnih školjkah upora (enota avtonomnega organiziranja skupnosti) kot eno od glavnih načel velja stalno izumljanje, nastajanje in prerorevanje gibanja in življenja. Izrednega pomena je kroženje vlog in odgovornosti ter posledično zavestno delo na odsotnosti specializacije, kar pomeni, da se vsi preiskušajo v različnih aktivnostih, ki so potrebne za dobro delovanje skupnosti in se vedno znova učijo. V zapatističnih skupnosti so razvili veliko institucij, pristopov, ki bi marsikje veljali za nenavadne ali inovativne. Tudi otroci so denimo lahko učitelji. Razvili so svoj sistem upravljanja v skupnosti, ki je utemeljen na modelu t.i. Dobrih vlad, ki dela in deluje po princimu narobe obrnjene pramide, tj. po volji ljudstva. Zapatistične skupnosti ne poznajo zaporov, kršiteljem dogovorov skupnosti za kazen denimo naložijo birokratsko delo ali kaj drugega. Iz totalne revščine so si zgradili svoj zdravstveni in izobraževalni sistem ter znatno izboljšali infrastrukturo skupnosti. Pomemben del zapatizma je tudi boj žensk, ki so skozi vstajo artikulirale tudi lastno deklaracijo osamosvojitve, spoštovanju katere je zavezana vsaka zapatistična skupnost. Ženske in otroci so med prvimi in najpogostejšimi žrtvami vsake vojne in zato je bilo nujno, da se organizirajo.
Pomembno je tudi razumeti, da zapatistično gibanje sobiva še s številnimi drugimi boji od spodaj tako v širši kot tudi ožji regiji. Kljub izjemnim dosežkom njihovega upora, njihov vsakdan ostaja borba za preživetje in življenje h kateri kličejo tudi nas. In v želji oziroma z namenom, da bi z vsemi, ki gradijo boj zoper uničevalno mašinerijo kapitalizma, so se odpravili na potovanje po Evropi od spodaj, v okviru katerega bodo, če bo šlo vse po načrtih, obiskali tudi nas.
Smo produkt petstoletnega boja: najprej proti suženjstvu; nato so se bojevali vstajniki med vojno s Španijo za neodvisnost; potem, da nas ne bi pogoltnil severnoameriški imperializem; potem, da smo razglasili ustavo in z naše zemlje izgnali francosko cesarstvo; pozneje, ko se je ljudstvo uprlo diktaturi Porfiria Diaza, ki nam je onemogočal pravično uresničevanje reformskih zakonov. Pojavili so se vodje kot Villa in Zapata, možje revni kot mi, ki jim je bila zanikana najbolj osnovna izobrazba tako, da so jih lahko izrabljali kot topovsko hrano in plenili bogastvo naše dežele. Ni jim bilo mar, da umiramo od lakote in ozdravljivih bolezni, da nimamo nič, čisto nič, niti spodobne strehe nad glavo, niti zemlje, niti dela, niti zdravstvene oskrbe, ne hrane ali izobrazbe, niti pravice do svobodnih in demokratičnih volitev lastnih političnih predstavnikov, niti neodvisnosti od tujcev, niti miru in pravice za nas in naše otroke.
Toda danes pravimo: "DOVOLJ!" Smo nasledniki resničnih graditeljev nacije. Razlaščeni – smo miljoni, ki kličemo naše brate in sestre, da se pridružijo boju, kot edini poti, da ne bi umrli od lakote, zaradi nenasitnih ambicij sedemdesetletne diktature, ki jo vodi klika izdajalcev, ki zastopa najbolj nazadnjaške in skorumpirane skupine. So taisti, ki so nasprotovali Hidalgu in Morelosu, taisti, ki so izdali Vicenta Guerrera, isti, ki so prodali več kot polovico dežele tujim osvajalcem, isti, ki so uvozili evropskega vladarja, da bi nam vladal, isti, ki so oblikovali "znanstveno" porfiristično diktaturo, isti, ki so nasprotovali razlastitvi Petroleuma, isti, ki so poklali železničarje leta 1958 in študente 1968., isti, ki nam danes jemljejo vse, prav vse.
Da bi preprečili vse to in kot naše zadnje upanje, potem ko smo izrabili vsa legalna sredstva, ki temeljijo na naši Magna Carti, se obračamo k njej, naši Ustavi, da bi uresničili 39. člen, ki pravi:
»Nacionalna suverenost bistveno in izvirno temelji v ljudstvu. Vsa politična oblast izhaja iz ljudstva, njena naloga je, da mu služi. Ljudstvo ima vsak trenutek neodtuljivo pravico, da spremeni ali prilagodi svojo obliko vladavine.«
Zato, skladno z našo Ustavo, oznanjamo sledeče mehiški zvezni armadi, ki je steber mehiške diktature, ki jo trpimo in je monopolizirana s strani enostrankarskega sistema, ki ga vodi Carlos Salinas de Gortari, najvišji in nelegalni vodja, ki danes drži oblast.
Skladno s to Deklaracijo vojne, pozivamo druge veje nacionalne oblasti, da se zavzamejo za obnovo legitimnosti in stabilnosti nacije tako, da vržejo diktaturo.
Mednarodne organizacije in Mednarodni rdeči križ prosimo, da nadzirajo in regulirajo naše bitke tako, da bodo naša prizadevanja izpeljana tako, da bo civilno prebivalstvo obvarovano. Zdaj in za vedno, oznanjamo, da se držimo Ženevskega sporazuma, in da oblikujemo EZLN kot oboroženo krilo našega osvobodilnega boja. Mehiško ljudstvo je na naši strani, imamo domovino in trobojnico, ki ju visoko cenijo naši vstajniški borci, na naših uniformah imamo rdečo in črno barvo, ki simbolizirata delovno ljudstvo v svojem stavkovnem boju. Ve bojih bomo vedno bomo nosili svojo zastavo, ki nosi črke EZLN, EJÉRCITO ZAPATISTA DE LIBERACIÓN NACIONAL1.
Vnaprej zavračamo vsak poskus razvrednotenja pravičnega cilja našega boja tako, da bi ga obtožili trgovine z narkotiki, za »narkogverilo«, banditizmom ali drugimi diskvalifikacijami, ki bi jih lahko zlorabljali naši sovražniki. Naš boj se sklicuje na ustavno pravico in je za pravičnost in enakost.
Zaradi tega in skladno s to Deklaracijo vojne, dajemo našim vojaškim silam EZLN naslednje ukaze:
Prvič. Napredovati k prestolnici države, premagujoč zvezno mehiško vojsko, pri tem pa varovati civilno prebivalstvo in osvobojenim ljudstvom dovoliti svobodne in demokratične volitve lastnih administrativnih oblasti.
Drugič. Spoštovati življenja ujetnikov in njihove ranjence predati Mednarodnemu rdečemu križu v medicinsko oskrbo.
Tretjič. Sprožiti takojšnje sodne postopke proti članom mehiške zvezne vojske in politične policije, ki so bili svetovani, urjeni ali plačani s strani tujcev, bodisi znotraj naše države ali v tujini. Obtoženi bodo tudi izdajalci domovine ter tisti, ki so zatirali in maltretirali civilno prebivalstvo in ropali ali napadali ljudsko dobrino.
Četrtič. Oblikovati nove enote vseh tistih mehičanov, ki izrazijo željo, da se pridružijo naši pravični borbi, vključno s tistimi, ki so bili sovražni vojaki, a so se brez boja predali našim silam in prisegajo, da bodo izvrševali ukaze Generalnega poveljstva EZLN
Petič. Zahtevati brezpogojno predajo sovražnih vojašnic pred začetkom bojev.
MEHIŠKEMU LJUDSTVU: Mi, dostojni in svobodni možje in žene, se zavedamo, da je vojna, ki jo oznanjamo, naše zadnje, a pravično sredstvo. Diktatorji že veliko let vodijo proti našim ljudstvom genocidno in nedeklarirano vojno. Zato te naprošamo za odločno udeležbo pri podpori tega načrta mehiškega ljudstva, ki se bojuje za delo, zemljo, streho, hrano, zdravje, izobrazbo, neodvisnost, svobodo, demokracijo, pravičnost in mir. Oznanjamo, da se ne bomo nehali bojevati, dokler ne dosežemo uresničitev teh temeljnih zahtev našega ljudstva, tako da oblikujemo vlado svobodne in demokratične države.
Description: Prevod enega ključnih dokumentov zapatističnega boja
---
### Zapatistična vojska nacionalne osvoboditve (EZLN)
## Šesta deklaracija iz Lakandonskega pragozda
2005
*[Besedilo je vzeto iz žal že dolgo neaktivne spletne strani dostje.org. Prevod objavljamo v izobraževalne namene, v duhu proste rabe ter v upanju, da s tem niso prizadete takšne ali drugačne pravice izvorne prevajalske ekipe. V kolikor so glede poobjave kakšni pomisleki, naj se jih prosim sporoči na **zapatista** afna **kompot** pika **si**.]* <br><br>
*Zapatistična vojska nacionalne osvoboditve (EZLN)*
2005
*Deklaracija je v tiskani obliki objavljena tudi v: Časopis za kritiko znanosti, letnik 33, številka 222, str. 15-34, 2005.* <br><br>
---
To je naša preprosta beseda, ki se hoče dotakniti src preprostih in skromnih ljudi, kot smo mi, pa tudi ljudi, ki so prav tako kot mi, dostojanstveni in uporni. To je naša preprosta beseda, ki poroča, kakšna je bila naša pot in kje smo zdaj, zato da bi razložili, kako vidimo svet in svojo deželo, da bi povedali kaj mislimo narediti in kako, in zato,da bi povabili druge, da bi hodili z nami po nečem velikem, kar se imenuje Mehika, in nečem se večjim, kar se imenuje svet. To je naša preprosta beseda,zato da bi obvestila vsa iskrena in plemenita srca, o tem kar hočemo doseči v Mehiki in svetu. To je naša preprosta beseda, kajti naša ideja je, da apeliramo na tiste, ki so takšni kot mi ter da se jim pridružimo, kjerkoli živijo in se borijo.
Title: Subcomandante Marcos: sedem ločenih kosov globalne sestavljanke
Description:
---
Subcomandante Marcos
Sedem ločenih kosov globalne sestavljanke
## Sedem ločenih kosov globalne sestavljanke
*Subcomandante Marcos*
1997
Neoliberalizem kot sestavljanka: brezplodna globalna enotnost, ki razdvaja in pogublja narode
**Neoliberalizem kot sestavljanka: brezplodna globalna enotnost, ki razdvaja in pogublja narode**
"Vojna je zadeva življenjskega pomena za državo, je pokrajina življenja in smrti, pot, ki vodi k preživetju ali pogubi. Neizbežno jo je treba temeljito preučevati."
*"Vojna je zadeva življenjskega pomena za državo, je pokrajina življenja in smrti, pot, ki vodi k preživetju ali pogubi. Neizbežno jo je treba temeljito preučevati."*
Umetnost vojne, Sun Tzu
Sodobno globalizacijo, neoliberalizem kot globalni sistem, moramo razumeti kot novo osvajalsko vojno. Konec tretje svetovne vojne, "hladne vojne", ne pomeni, da je svet presegel polarnost in dosegel stabilnost pod hegemonijo zmagovalca. Resda je bil ob koncu te vojne poražen socialistični tabor, težko pa je trditi, kdo je zmagal. Zahodna Evropa? Združene države? Japonska? Vsi ti? Nedvomno je, da zmago nad "imperijem zla" (dixit Reagan in Thatcher) označuje pojav novih trgov brez lastnika. Da bi jih osvojili, si jih prilastili, je bil potreben boj.
@ -66,7 +69,8 @@ Prvi je dvojna akumulacija bogastva in revščine na dveh polih globalne družbe
Narišite sedem koščkov, jih pobarvajte, izrežite in uredite drugega poleg drugega v globalno sestavljanko.
PRVI KOS: Koncentracija bogastva in distribucija revščine
**PRVI KOS: Koncentracija bogastva in distribucija revščine**
Narišite simbol denarja.
V zgodovini humanosti so se različni družbeni modeli borili za vzpostavitev absurdov, kot so distinktivne svetovne ureditve. Neoliberalizem bo imel v tej vrsti nagrajencev gotovo privilegirano mesto, saj "distribucija" družbenega bogastva nič drugega kot dvojno absurdna akumulacija: akumulacija bogastva v rokah peščice in akumulacija revščine milijonom človeških bitij. V resničnem svetu sta nepravičnost in neenakost distinktivni karakteristiki. Zemljo, tretji planet v sončnem planetarnem sistemu, naseljuje 5 milijard ljudi. Od teh jih 500 milijonov živi v izobilju, 4,5 milijarde ljudi pa v revščini in na robu preživetja.
@ -85,32 +89,12 @@ Prepad med bogatimi in revnimi je brutalen in se, brez tendenc k nasprotnemu, š
Na začetku devetdesetih let "... je ocenjenih 37.000 transnacionalk, vključno s 170.000 podružnicami, obvladovalo mednarodno ekonomijo v njenih temeljih. Kakorkoli te, center moči je v najbolj zaprtem krogu prvih 200: od začetkov v osemdesetih letih so bile deležne neprekinjene ekspanzije z združevanji in "rešilnimi" nakupi podjetij. Delež transnacionalnega kapitala v globalnem BDP se je s 17 % v sredini šestdesetih let povečal na 24 % v letu 1982 in presegel 30 % leta 1995. Prvih 200 je konglomerat, katerega planetarne aktivnosti različno pokrivajo primarne, sekundarne in terciarne sektorje: veliko kmetijsko-predelovalno industrijo, proizvodnjo, finančne storitve, trgovino itd. Geografsko so razdeljene med 10 driav: Japonsko (62), ZDA (53), Nemčijo (23), Francijo (19), Združeno kraljestvo (11), Švico (8), Južo Korejo (6), Italijo (5) in druge (13)." (Frédéric F. Clairmont, op. cit.)
Država Število Število Dobiček % svet. % svet.
korporacij podjetij poslovanja dobička
Japonska 62 3.196 46 40,7 18,3
ZDA 53 1.198 98 25,4 39,2
Nemčija 23 786 24,5 10 9,8
Francija 19 572 16 7,3 6,3
Velika Britanija 11 275 20 3,5 8
Švica 8 244 9,7 3,1 3,9
Južna Koreja 6 183 3,5 2,3 1,4
Italija 5 171 6 2,2 2,5
VB/Nizozemska 2 159 9 2 3,7
Nizozemska 4 118 5 1,5 2
Venezuela 1 26 3 0,3 1,2
Švedska 1 24 1,3 0,3 0,5
Belgija/Nizozemska 1 22 0,8 0,3 0,3
Mehika 1 22 1,5 0,3 0,6
Kitajska 1 19 0,8 0,2 0,3
Brazilija 1 18 4,3 0,2 1,7
Kanada 1 17 0,5 0,2 0,2
Skupaj 200 7.850 251 100 100
BDP sveta 25.223 31,2
(Frederic F. Clairmont, op. cit.)
Tu imate simbol ekonomske moči. Pobarvajte ga z dolarsko zeleno. Naj vas ne motijo izrazit smrad, aroma iztrebkov, blata in krvi, ki ga nosi vse od rojstva ...
DRUGI KOS: Globalizacija izkoriščanja
**DRUGI KOS: Globalizacija izkoriščanja**
Narišite trikotnik.
Eno zmotnih prepričanj neoliberalizma je, da ekonomska rast podjetij prinaša s seboj učinkovitejšo distribucijo bogastva in rast zaposlenosti. Pa ni tako. Enako kot vzpon politične moči kralja ne povzroči v rasti politične moči subjektov (ravno nasprotno), se absolutna moč finančnega kapitala ne izteče v učinkovitejšo distribucijo bogastva in ne ustvarja večinske zaposlenosti v družbi. Revščina, nezaposlenost in nestabilnost delovne sile so njegove strukturne posledice.
@ -151,7 +135,8 @@ Ekonomska globalizacija "je nujno ustvarila znižanje realnih plač po vsem svet
Tu je bila predstavljena piramida svetovnega izkoriščanja.
TRETJI KOS: Migracije, potujoča nočna mora
**TRETJI KOS: Migracije, potujoča nočna mora**
Narišite krog.
Prej smo govorili o obstoju novih ozemelj ob koncu tretje svetovne vojne, ki čakajo na osvojitev (prej socialistične države), in drugih, ki naj bi bila, v skladu z novim svetovnim redom, ponovno osvojena. Da bi to dosegli, finančni centri izpeljejo trojno zločinsko in brutalno strategijo: spodbujajo "regionalne vojne" in "notranje konflikte", kapital sledi netipičnim potem akumulacije, mobilizirajo se ogromne mase delavcev.
@ -167,8 +152,9 @@ S porušenimi državnimi mejami (za blago) globaliziran trg organizira svetovno
To je simbol neobvladljive nočne more globalnih migracij, krog terorja, ki se širi po vsem svetu.
ČETRTI KOS: Finančna globalizacija in globalizacija korupcije in kriminala
Narišite pravokotnih.
**ČETRTI KOS: Finančna globalizacija in globalizacija korupcije in kriminala**
Narišite pravokotnik.
Množični mediji so nas nagradili s podobo direktorjev globalne delikvence: vulgarni moški in ženske, nenavadno oblečeni, živeči v smešnih vilah ali pa za rešetkami v zaporu. Vendar ta podoba več skriva kot kaže: pravi šefi moderne mafije in njenih organizacij ter njihov realni vpliv na politične in ekonomske regije niso nikdar javno oznanjeni.
@ -189,7 +175,9 @@ Kriza svetovnega zadolževanja je v osemdesetih letih povzročila padec cen « p
Glede na poročila OZN "je bil pojav kriminalnih sindikatov omogočen s programi strukturnih prilagajanj, ki so jih bile primorane sprejeti zadolžene države, da so si lahko pridobile posojila Mednarodnega denarnega sklada." (United Nations. La Globalization du Crime, New York, 1995.)
Tako imamo pred seboj pravokotno ogledalo, kjer si legalnost in ilegalnost izmenjujeta odseva.
Na kateri strani ogledala je kriminal? Na kateri strani tisti, ki kriminal obsoja?
Država ima v neoliberalizmu težnjo, da se skrči na "nepomemben minimum". Tako imenovana "socialna država" ne postane le odveč, ostane gola in se loči od vsega, kar jo je kot tako vzpostavilo.
@ -218,7 +206,7 @@ Razumljivo je, da potem, ko kdo v sporu o "monopolu nasilja" ne pritrdi tržnim
To je pentagon, simbol severnoameriške vojaške Oblasti. Nova "svetovna policija" si prizadeva, da "nacionalne" vojske in policije postanejo le "varnostno telo", ki zagotavlja "red in napredek" v neoliberalnem megapolisu.
SESTI KOS: Megapolitika in škrati
**SESTI KOS: Megapolitika in škrati**
Narišite čečkarijo.
Kot rečeno, finančni centri napadejo nacionalne države, te pa se morajo obvezno razkrojiti v megapolisih. Vendar neoliberalizem ne vodi vojne z "združevanjem" narodov in regij. Njegova strategija DESTRUKCIJE/ DEPOPULACIJE in REKONSTRUKCIJE/REORGANIZACIJE proizvede vrsto frakcij v nacionalni državi.
@ -239,7 +227,8 @@ Globalna moč finančnih centrov je tako mogočna, da jim ni treba biti mar za p
Pred vami je podoba, ki ponazarja "megapolitiko". Razumeli boste, da je v njej iskati racionalnost jalovo početje. In četudi vam jo morda uspe razvozljati, v njej ne boste našli ničesar jasnega.
SEDMI KOS: Žepi odpora
**SEDMI KOS: Žepi odpora**
Narišite žep.
"Za začetek vas prosim, da upora ne mešate s politično opozicijo. Opozicija ne oponira moči, pač pa vladi, in njena dosežena in celovita oblika je stranka opozicije, medtem ko upor, po definiciji (zdaj uporabni) ne more biti stranka: namen upora v njegovem času ni vladati, pač pa se ... upirati." (Tomás Segovia. Alegatorio. Mehika, 1996.)
{% if page.id starts with current_page.id|split('/')|slice(0,-1)|join('/') ~ '/sidebars/' %} {# page-specfic sidebars should be placed before global ones #}
<aside class="widget">
<h3 class="widget-title">{{ page.title }}</h3>
{{ page.id|content }}
</aside>
{% endif %}
{% endfor %}
{% for page in pages %}
{% if page.id starts with 'sidebars/' %} {# global sidebars #}
{% if page.id starts with current_page.id|split('/')|slice(0,-1)|join('/') ~ '/sidebars/' %} {# page-specfic sidebars should be placed before global ones #}
<aside class="widget">
<h3 class="widget-title">{{ page.title }}</h3>
{{ page.id|content }}
</aside>
{% endif %}
{% endfor %}
{% for page in pages %}
{% if page.id starts with 'sidebars/' %} {# global sidebars #}
{% if page.id starts with current_page.id|split('/')|slice(0,-1)|join('/') ~ '/sidebars/' %} {# page-specfic sidebars should be placed before global ones #}
<aside class="widget">
<h3 class="widget-title">{{ page.title }}</h3>
{{ page.id|content }}
</aside>
{% endif %}
{% endfor %}
{% for page in pages %}
{% if page.id starts with 'sidebars/' %} {# global sidebars #}
