Zadnje novice v zvezi z napredovanjem zapatistične delegacije čez valove Atlantskega oceana proti Evropi in nato čez meje, reke, gorovja in njive evropskega kontinenta. Prvenstveno v obliki kronološko urejenih povezav na zadnje novice v angleščini, ki v zvezi z invazijo na Evropo prihajajo izpod prstov SupGaleana in so objavljane na uradni strani [Enlace Zapatista](http://enlacezapatista.ezln.org.mx). Prevodi v slovenščino bodo dodajani sproti v skladu z razpoložljivi prevajalskimi in drugimi produkcijskimi zmožnostmi. <br><br>
S prihodom več kot 150-članske zapatistične delegacije na Dunaj se je začelo novo poglavje potovanja za življenje. V naslednjih tednih in mesecih bodo manjše zapatistične delegacije obiskale številne kotičke evropskega kontinenta, med drugim tudi tisti, ki ga poznamo pod imenom Slovenija.
Zaradi obilice dogajanja in narave srečanj na poti, zaenkrat zaključujemo redno informiranje o nadaljevanju poti. V prihodnje bomo pozornost na tej strani posvetili zapatističnemu srečanju v Sloveniji, za dogajanje drugod po Evropi pa toplo priporočamo naslednje vire:
**Spletne strani:**
[Radio Zapatista](https://radiozapatista.org/?page_id=14631&lang=en) ima podstran namenjeno spremljanju [Potovanja za življenje](https://radiozapatista.org/?page_id=37220&lang=en).
Heštegi (v uporabi jih je še precej več - poišči in priporoči naprej!: *#LaGiraZapatista #EZLN #JourneyforLife #LaGiraZapatistaVa #ChiapasSinParamilitares #ApoyoTotalEZLN*
Zapatistična delegacija je prispela na Dunaj. Dogajanje v zvezi s prihodom smo spremljali tudi na spletni strani Koordinacije. Spomin si lahko osvežite na naslednji povezavi: [https://zapatista.kompot.si/novice/dunaj](https://zapatista.kompot.si/novice/dunaj)
V Madridu se je Enota 421, predhodnica velike zapatistične delegacije, ki bo izpeljala invazijo na Evropo, udeležila javne počastitve 500-te obletnice začetka kolonialnega pustošenja španske države na teritoriju, odkjer živijo danšnji zapatisti in zapatiske. Ob tej priliki so ljudem Španije namenili naslednje besede:
Sestre, bratje, bratje_sestre:
Tovariši, tovarišice, tovariši_ce:
Preko naših glasov govorijo zapatistične skupnosti.
Najprej se želimo zahvaliti.
Zahvaliti, da ste nas povabili.
Zahvaliti, da ste nas sprejeli.
Zahvaliti, da ste nas nastanili.
Zahvaliti, da ste nas nahranili.
Zahvaliti, da ste skrbeli za nas.
Predvsem pa se zahvaliti, da ste se, navkljub vašim razlikam in nasprotjem, dogovorili za to, kar danes počnemo. Morda se vam zdi malo, a za nas, zapatistična ljudstva, je zelo veliko.
-*-
Smo zapatisti majevskih korenin.
Smo iz geografije imenovane Mehika in prečkali smo ocean, da bi vam povedali te besede, da bi bili z vami, da bi vas poslušali, da bi se od vas učili.
Smo iz Mehike in v vas, ter z vami smo našli ljubezen, skrb, spoštovanje.
Mehiška država in njene vlade nas ne priznavajo kot državljane te geografije. Mi smo čudni, tuji, nezaželeni, neprimerni na istih tleh, ki so jih obdelovali naši predniki.
Za mehiško državo smo "zunajčasni". Tako piše v rojstnem listu, ki smo ga po številnih stroških in potovanjih iz naših vasi v pisarne slabe vlade uspeli pridobiti. In to smo storili, da bi lahko prišli do vas.
Ampak nismo prišli tako daleč, da bi se pritoževali. Prav tako ne za to, da bi ovadili slabo vlado, ki jo trpimo.
To vam pravimo samo zato, ker je prav ta slaba vlada tista, ki je zahtevala od španske države, da prosi za odpuščanje za to, kar se je zgodilo pred 500 leti.
Zavedati se morate, da mehiška slaba vlada poleg tega, da je brez sramu, ne pozna zgodovine. In jo ukrivlja in prilagaja v svojo korist.
Zato pustimo ob strani slabe vlade, ki jih vsak od nas trpi v svojih geografijah.
So samo delovodje, poslušni zaposleni večjega kriminalca.
Posameznici in posameznice, skupine, kolektivi, organizacije in evropska gibanja v sodelovanju z Enoto 421.
P.S. – León Gieco[i] ima pesem z naslovom "El Desembarco" [Pristanek]. Leta dolgo je ždela v predalu 'delovno', čakajoč na trenutek in priložnost, ko jo bo možno uporabiti v nekem videu. Na koncu sem prišel do sklepa, da bom pač že enostavno vedel, kdaj in kako.
Nisem mislil na pesem, ko sem gledal Marijose, kako je stopila na galicijska tla, temveč na nevidno mrežo, ki je glasbo združila z bulerji na staroselski majevski nogi, medtem ko ta stopa na Iberska tla.
Naredil sem malo raziskavo in izkazalo se je, da je bila pesem izdana leta 2011 na albumu z istim naslovom. To je bilo pred 10 leti - ali več. Kdaj se je ta pesem rodila v srcu León Gieca, našega brata, ki ga nismo poznali, ali pa brata Juan Villora, ki ga poznamo in ga štejemo za del velikega objema, ki je Latinska Amerika? Je to bilo mesece prej ali celo leta?
Ali je León sanjal to, kar pravi besedilo?
So bile to iste sanje kot jih je imela Marijose, ko je bila sredi srditega objema meseca aprila, sprejeta odločitev, da bo Marijose [niti on, niti ona] prva oseba, ki se bo izkrcala? So bile to iste sanje kot jih je imel pokojni SupMarcos, ko je napisal "Mornar na gori" leta pred vstajo? Iste sanje, ki so držale Don Durita pokoncu v Lakandonskem gozdu, ko si je predstavljal svoje potovanje skozi evropske dežele (ali pa je na njem res bil - tega ne bomo nikoli vedeli)? Je komandanta Ramona, prva, ki je zapustila zapatistično ozemlje, ki je utrla pot, iz katere je bil rojen Nacionalni staroselski kongres, sanjala te sanje? So to iste sanje kot jih je imel takrat vstajniški poročnik Moisés, ko je - leta 2010 na robu skromne hišice v gorah jugovzhodne Mehike - prejel čin subkomandanta? Iste sanje kot so jih imeli Señor Ik, SubPedro in 45 drugih zapatistov in zapatisk v trenutkih pred svojo smrtjo v boju januarja 1994? Iste, ki so jih kolektivno zapisali v svoji Izjavi za življenje staroselsko ljudstvo Sami na najbolj severnem delu severne Evrope? So bile to sanje Gonzalo Guerrera pred več kot 500 leti, ko je pot in usodo majevskih ljudi naredil za svojo? So bile to sanje, ki so spodbudile Jacinto Caneka?
So te sanje vsaj nekoliko olajšale bolečine zaradi smrti komandanta Ismaela, Dr. Paulina Fernández C., Oscar Cháveza, Jaime Monteja, Jean Roberta, Paul Leduca, Vicente Roja, Mario Moline, Ernesto Cardenala in toliko družinskih članovi in članic - vseh bratov in sestra, ki jih nismo poznali -, ki smo jih izgubili v zadnjih mesecih?
So to sanje, ki so inspirirale Evropo od spodaj k organiziranju tako groznega in sijajnega sprejema v Vigu?
Iste, ki sedaj potujejo po ulicah, soseskah, podeželju in obalah Evrope, ponavljajoč "Lloverá julio en París" [ALi bo julij deževal v Parizu].
So to sanje, ki so inspirirale glasove, ki so našli svoje odmeve v značilnih odsevih na plažah Viga in prečkale Atlantik ter se ugnezdila v zapatističnih skupnostih?
Enota 421 se namreč ni izkrcala iz ladje, temveč iz La Montañe [gore], "brez orožja in za življenje".
Je to to, kar človeštvo je? Tisto, kar plete dolgo in skrito nit, ki združuje različne in oddaljene geografije in povezuje koledarje od blizu in daleč?
Ne vem. Priporočam pa tistim, katerih prekletstvo je umetnost: te sanje naj skozi vas najdejo svoj izraz. Ne glede na to, kakšen ta bo, toda naj bo vaš.
Ker nikoli ne veš kdaj in kje ga bo drug pogled, drugo uho, druga roka, drug korak, drugo srce v drugem koledarju in v drugi geografiji, moral vzeti iz velike police upanj in sanj, da odpre njegovo notranjost in ga poseje, tako kot seme, v bolečo realnost.
Bil sem priča.
*SupGaleano*
junij 2021
*Vizualni material je vzet iz strani [Enlace Zapatista](http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/06/23/el-desembarco/).*
Ura je bila 06:59 zjutraj po mehiškem času na dan 20. junij 2021, ko so se iz krova La Montañe na obzorju začeli megleno zarisovati obrisi Iberskega polotoka. Ob 09:14:45 zjutraj se je ladja zasidrala v Baioni oziroma v zalivu Bayona, Galicija, španska država, Evropa. Od tam je geografija Portugalske je lučaj stran in proti severo-vzhodu se vidi Vigo. Vsi so zdravi in zdrave. Zaradi papirologije in drugih zadev bosta La Montaña in Enota 421 ostali tukaj vse do izkrcanja, ki je predvideno za torek 22. junija ob 17h po lokalnem času. Enota ene od španskih policijskih struktur se je vkrcala na ladjo, vzela podatke o posadki in potnikih oziroma potnicah, preverila potne liste in izvedla rutinski pregled. Vse je v redu. Vremenske razmere: oblačno, rahel in pogost dež, temperatura je 15 stopinj Celzija.
![Vigo](%assets_url%/vigo-dva.jpg) <br><br>
Kmalu zatem se je La Montañi približalo nekaj jadrnic, na katerih so bili tovariši in tovarišice iz uporne Evrope, ki so pozdravili ladjo ali pa so morda prišli preveriti, če je kaj resnice na govoricah, ki so se razširile po kvartih, hribih in podeželju po celem svetu o tem, da so "Zapatisti sprožili invazijo na Evropo".
Na obali, ob vznošju nečesa, kar je izgledalo kot svetilnik, je ena druga skupina vzklikala "Predamo se!" Ne, saj ni res, samo šalimo se. Vzklikali so "Zapata Vive!", "Dobrodošli" in še...no, ni se dobro slišalo. Držijo transparente in plakate. Kolikor lahko vidijo oči potnikov in potnic, ni nikjer nobenih obscenih znakov, kar bi lahko pomenilo, da se od nas niso distancirali...zaenkrat. Nekaj ubogih ne najbolj orientiranih duš nosijo znak, na katerem piše: "Uporna večerja s pokovko. Galicijska čorba, empanadasi s sardinami in nečim drugim [Ídem]. Poseben popust za zavojevalce, hrošče in mačke-pse". Drug znak pravi: "Spravite me stran od tu!". Najbolj preudarni uporabljajo svoje transparente kot dežnike.
Evropsko nebo od ganjenosti joka. Njegovi solza se ne da razlikovati od tisti, ki vlažijo lica članov in članic Ekipe 421, ki so jih preizkušali sonce, morje, bojazni in adrenalin. S svojim korakom, svojim pogledom, svojim srčnim utripom so ljudje Majev - tako bo rekla legenda - v 50 dneh in nočeh prečkali Atlantik kot del njihovega dolgega in turbulentnega potovanja za življenje.
Zunaj je mraz, toda znotraj, v geografiji srca, nekaj ogreva drušo. V hribih mehiškega jugo-vzhoda, se sonce smeji in prvi toni cumbie igrivo zazvenijo iz zvočnikov.
Seveda, izkrcanje, prihod zračne delegacije, organizacija agende, sestanki, praznovanje besede, vse to šele pride.
La 'Montaña z pomorsko enoto 421 na krovu se je ravnokar zasidrala v pristanišču Baiona (30 km južno od Viga v Španiji), kamor je pred stoletji prispela prva Kolumbova karavela. 1. marca 1493 se je Martín Alonso Pinzón vrnil iz Amerika na obalo Baiona, zaradi česar je bilo to mesto prvo v Evropo, ki ga je dosegla vest o obstoju novega sveta.
**Zapatistični potni list (se vidimo kmalu Portugalska, Galicija prihajamo)**
*SupGaleano*
12\. junija 2021 so vsi, ki sestavljajo Enoto 421 ter vsi ostali potniki oziroma potnice ter posadka La Montañe prejeli v svoje potne liste štampiljko, ki označuje legalen vstop v tako-imenovano Schengensko območje. Izkrcali so se v pristanišču Horta, na Azorskih otokih, ki so del Portugalske in s tem Evrope. Poročila pravijo, da je izkrcanje potekalo elegantno in brez izgube dostojanstva. Tako kot se to za takšne priložnosti spodobi, se je plesalo, fotografiralo in ustvarilo pravo malo zmedo. Seveda je bilo tudi hrane in pijače. Marijose je naletela na staro prerokbo, ki je napovedovala njen prihod. Pravijo tudi, da je prišlo do prave pravcate tekme na temo "kdo zadnji pride za mizo, ta plača" (Diego Osorno je bil zadnji). Nazdravil je na življenje, seveda.
Zdaj je tudi primeren trenutek, da se nekaj zapiše o dokumentaciji, ki jo ima Enota 421 s sabo (sedaj lahko doda k svojemu imenu besedo 'pomorska'). Tovariši in tovarišice vseh spolov imajo poleg tistega uradnega države Mehike imajo tudi "Zapatistični delovni potni list".
Naj ga opišem: na naslovnici je polž z rdečo zvezdo v sredini in napisom "Zapatistični delovni potni list". Na zadnji strani je rdeča zvezda s polžom v sredini.
Na prvi strani piše: "Ta potni list so izdale avtonomne civilne oblasti Upornih avtonomnih zapatističnih občin in Svetov dobre vlade v Chiapasu, Mehika. Velja zgolj za določeno časovno obdobje in na prostoru, ki je opredeljen. Ta dokument ima 32 strani. V primeru resne obrabe, manjkajočih strani, izbrisov in dodatkov postane neveljaven.
*Več v španskem originalu* http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/06/14/el-pasaporte-zapatista-hasta-pronto-portugal-ahi-vamos-galicia/
---
**11\. junij 2021**
![Azori](%assets_url%/azores.jpg)
**Azorski otoki**
*SupGaleano*
Kmalu po izplutju iz Cienfugosa na Kubi seje La Montaña s svojim malim sveže napudranim obrazom, na novo opremeljena, z zloščenim krovom in z nekoliko preurejenimi jadri obrnila proti vzhodu. Za sabo je pustila plažo Las Coloradas, na levi je ostajalo gorovje Sierra Maestra, ponovno so jo na poziv Durita Stahlkäferja spremljali delfini. Ob plutju mimo ameriške rane, ki je Guantánamo, se Durito ni mogel zadržati, da ne bi zaklel. Pred Haitijem so svoje pozdrave prenesli kiti, ob otoku Tortuga pa sta Durito in Mačka-Pes naložila nekaj nerazločnega o nekem zakopanem zakladu....ali o zakladu, ki ga bo šele potrebno zakopati. V znak podpore podporni ekipi so Lupita, Ximena in Bernal naredili tovariško gesto, čeprav se je zdelo, da bi jim kak drug način bil nekoliko ljubši. Na Punta Rucia v Dominikanski republiki je La Montaña ostala tiha in previdna, pihal je namreč močan nasprotni veter. 24. maja ob zori in z polno razprtimi jadri (“da ne bi preplašili vetra,” je rekel kapitan Ludwig), se je La Montaña obrnila proti severu. Sedaj so orke tvorile spremeljevalno skupino in pospremile ladjo iz karibskih voda. Med 25. in 26. majem je shozofrena ladja - ta misli, da je ona in da je gora - obšla Bahamske otoke in se 27. že na odprtem morju napotila v smer severovzhod. Duc in Altum.
10\. junija zvečer, med jutranjimi evropskimi meglicami, je iz vrha La Montañinega jambora oglednik zagledal sestrsko goro Cabeço Gordo, na otoku Faial, ki je del Azorskih otokov, avtonomne regije geografije, ki ji rečejo Portugalska, Evropa.
Ko je ta novica prispela v hribe jugovzhodne Mehike, so zapatistične skupnosti preko kapitana poslale sporočio posadki Stahlratte: "Hvala, res ste zajebana ekipa [son chingones]" Še vedno skušajo to prevesti v nemščino.
*Več v angleškem prevodu* na https://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/06/14/the-azores-islands-portugal-europe/ <br><br>
Trenutek drame. Med nenapete vrvi in ograjo ujeta žuželka je nadlegovala posadko s svojim mečom, medtem ko je s kotičkom očesa opazovala besneče morje, v katerem je bil na preži pripadnik vrste “kraken escarabujos” (specialist za prehranjevanje s hrošči). Nato je slepi potnik zbral ves svoj pogum, dvignil svoje številne pare rok proti nebu in zarjovel tako močno, da je preglasil valove, ki so se zaganjali v premec ladje La Montaña: *'Ich bin der Stahlkäfer, der Größte, der Beste! Beachtung! Hör auf meine Worte!'*' (Jaz sem hrošč iz nerjavečega jekla,največji in najboljši! Pozor! Poslušajte moje besede!)
*Več v angleškem prevodu* na https://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/17/dolphins/ <br><br>
---
**6\. maj 2021**
![Morje](%assets_url%/morje.jpg)
**Na odprtem morju**
*SupGaleano*
Poročilo 421. enote Zapatističnemu visokemu štabu o poti ladje La Montaña. Čas je naveden po uradnem času Mexico City. (CET-7).
2\. maj 2021: La Montaña začne svojo pot ob 16:11:30 s histrostjo približno 4 vozle (1 vozel = 1.852 km/h). Ob 16:21:30 La Montaña pluje v smeri jug-jugovzhod, ob 17:23:04 začne blag obrat proti vzhodu. Ob 17:24:13 posadka ob pomoči 421. enote začne z razpenjanjem jader. Ob 17:34 ladja nadaljuje zavoj proti vzhodu, ki ga dokonča ob 17:41. Južni del Otoka žensk [Isla Mujeres] je sedaj severno od ladje, ki sedaj pluje v smeri severovzhod proti prvem svobodnem ozemlju Amerik: Kuba. Zaradi ugodnega vetra La Montaña vzdržuje hitrost 8-9 vozlov in vstopi v Yucatanski kanal ob 23:01 s hitrostjo 6 vozlov.
3\. maj 2021, pred zoro. Ob 01:42 pri hitrosti 8 vozlov se La Montaña približa kubanski obali pri rtu San Antonio. Ob 8:18:00, nekaj milj južno od svetilnika Roncali, ladja s hitrostjo 5 vozlov zavije proti jugovzhodu. Ob 10:35:30 zavije v smer sever-severovzhod, pospeši do 7-8 vozlov, pri tem pa sunek vetra poškoduje jadra. Nekaj milj jugovzhodno od Cabo Corrientes kapitan vpluje v zaliv z istim imenom. Ob 13:55 se približa Punta Caimán, ki je na ladjini levi. 3. maja ob 14:25:15 se kapitan odloči za spust sidra malo stran od obale kubanskega mesta María la Gorda (širina 21.8225; dolžina 84.4987). Tu naj bi popravili poškodovano jadro in počakali, da se veter nekoliko umiri.
*Več v angleškem prevodu* na https://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/15/at-sea/ <br><br>
---
**1\. maj 2021**
![Vkrcanje](%assets_url%/vkrcanje.jpg)
**Vkrcanje**
*SupGaleano*
30\. aprila 2021 smo se ob predvidenem času vkrcali na ladjo *La Montaña* [Gora]. Ladja je bila zasidrana kakšnih 50 plavalnih zamahov stran od pomola, “daleč stran od prerivanja in hrupa / lažne družbe.” Okoli ladje so se potikali galebi, kormorani in druge ptice. Celo drobcen kolibri si je naredil gnezdo nekje na palubi. V vodi pod premcem so delfini ploskali v ritmu cumbie, manjši morski pes je držal ritem s svojo zadnjo plavutjo in morski list je s svojim ploskim telesom zibal kot z boki.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/06/the-boarding/ <br><br>
---
**30\. april 2021**
![Včeraj](%assets_url%/vceraj.jpg)
**Včeraj: teorija in praksa**
*SupGaleano*
Prizor: skupščina v vasi v gorah jugo-vzhodne Mehike. Mora biti julij ali avgust, najverjetneje lani, v času svetovnega pohoda koronavirusa. Na prvi pogled je jasno, da ne gre zgolj za običajen sestanek. Ne zgolj zaradi norosti, ki je ljudi privedla na skupščino, temveč tudi zaradi vidne razdalje med stoli in zaradi načina, na katerega megla na obraznih maskah skrivajo barvo njihovih mask.
Tu je politično-organizacijsko vodstvo EZLN, tu je nekaj vojaških voditeljev in voditeljic, ki molče sedijo, razen, če so zaprošeni, da spregovorijo v zvezi s kakšno konkretno temo.
Prisotnih je precej več ljudi, ko bi morda lahko pričakovali. Skupaj govorijo vsaj šest različnih majevskih jezikov, toda med sabo se pogovarjajo v španščini oziroma v 'kastiljščini', kot ji pravimo tukaj.
Veliko prisotnih so 'veterani oziroma veteranke', ki so bili del oborožene vstaje 1. januarja 1994 in so prišli z gora v mesta kot še eni od mnogih tovarišev in tovarišic. Tu so tudi 'novi' ljudje, moški in ženske, ki so po izčrpnem učnem procesu postali del zapatističnega vodstva. Večina novih so ženske vseh starosti in različnih jezikov.
Sama skupščina poteka na isti način kot sicer potekajo skupščine v zapatističnih skupnostih, saj ima isto obliko, ritem in strukturo. Ima koordinatorja oziroma koordinatorico, ki je odgovoren za to, da na dnevni red uvrsti vnaprej dogovorjene teme in deli besedo. Prispevki prisotnih nimajo časovne omejitve, zato čas privzame svoj ritem.
Ravnokar nekdo pripoveduje neko zgodbo, ali pa morda pripoved o minulih dogodkih, morda legendo. Nikogar ne zanima ali gre za resnično zgodbo ali za fikcijo, pomembno je sporočilo, ki ga pripoved nosi.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/05/05/yesterday-theory-and-practice/ <br><br>
---
**26\. april 2021**
![Plovilo](%assets_url%/plovilo.jpg)
**Pot v Ixchel**
*SupGaleano*
Gora bo izplula: iz ene od hiš v Ixchelu, matere ljubezni in plodnosti, babice rastlin in živali, mlade mame in stare mame. Izplul bo bes, ki spreminja bolečino zemlje, kjer je ranjena in onečaščena.
*Več v angleškem prevodu* na http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/29/the-route-of-ixchel/. <br><br>
---
**24\. april 2021**
![Para Luchar](%assets_url%/paraluchar.jpg)
**Medtem v Lacandonskem pragozdu**
*Terci@s Compas*
Nekaj kratkih video-posnetkov in fotografij iz poslovilne slovesnosti, ki so jo zapatistični delegaciji pripravili na brgovih rek Jataté, Tzaconejá in Colorado v hribovju jugo-vzhodne Mehike, v Chiapasu, Mehiki, Ameriki, Latinski Ameriki na planetu Zemlja.
Sedem ljudi bo sestavljala prva enota zapatistične delegacije, ki poleti prihaja v Evropo. Štiri moški, dve ženski in ena druga oseba. 4, 2, 1. 421. enota se je 3. maja z jadrnico “La Montaña”, odpravila preko Atlantskega oceana na isto pot, toda v obratni smeri od tiste, ki jo je pred 502 letoma opravil Hernán Cortés. Jadrnica bo predvidoma v nekaj tednih priplula v pristanišče Vigo na severo-zahodu Španije. Od tam bo zapatistična karavana, ki se ji bodo vmes pridruževali novi člani in članice, po dolgem in počez, predvsem pa od spodaj, prekrižarili Evropo.
Protokol prihoda na evropska tla je že znan. Nanjo ne bo prvo stopila niti moška, niti ženska noga, temveč noga Marijose, ki ima noge druge oziroma drugega. Takoj zatem, ko bo prva oseba stopila na evropska tla in se opomogla od morske bolezni, bo na ves glas razglasila: "Predaj se, hetero-patriarhalen bledoličnež, ki preganjaš tiste, ki so drugačni!".
OK, to je samo šala. Zapatistični humor, ki ga bo letos poleti marsikdo imel priložnost pobližje spoznati.
V resnici bo Marijose slovesno in dostojanstveno rekla: *"v imenu zapatističnih ženk, otrok, moških, starejših in seveda ostalih razglašam, da se bo ta dežela, ki jo njeni prebivalci in prebivalke trenutno imenujejo Evropa, od sedaj naprej imenovala***SLUMIL K´AJXEMK´OP**, kar pomeni "Uporna dežela" oziroma "Dežela, ki se ne predaja". Pod tem imenom jo bodo poznala njena ljudstva in vsi ostali vse dokler bo v njej živel vsaj še kdo, ki se ne predaja, proda ali odneha.
Zapatisti in zapatiske so torej na poti v Evropo z namenom, da bi izpeljali
srečanja, pogovore, izmenjave idej, izkušenj, analiz in ocen med tistimi, ki se iz različnih izhodišč in na različnih področjih zavzemamo za boj za življenje.
*Več v angleškem prevodu na* http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/20/421st-squadron/. <br><br>
---
**10\. april 2021**
![Začetek](%assets_url%/zacetek.jpg)
**Potovanje v Evropo**
*Subcomandante Insurgente Moisés.*
Tovariši in tovarišice vseh spolov, ki tvorijo prvo delegacijo evropske etape našega Potovanja za življenje, so se zbrali v “Semillero Comandanta Ramona” in s tem začeli svoje čezoceansko popotovanje. Med manjšo slovesnostjo, ki smo jo izpeljali v skladu z našimi običaji in praksami, je delegacija prejela mandat zapatističnega ljudstva, da ponese našo misel daleč in široko, da torej delijo tisto, kar nosimo v srcih. Naši delegati in delegatke vseh spolov imajo velika srca, s katerimi ne bodo samo objeli tistih na evropskem kontinentu, ki se borijo in upirajo, temveč tudi za to, da poslušajo in se učijo iz njihovih zgodovin, geografij, koledarjev in načinov bivanja.
*Več v angleškem prevodu na* http://enlacezapatista.ezln.org.mx/2021/04/12/journey-to-europe/.