415 lines
14 KiB
Markdown
415 lines
14 KiB
Markdown
---
|
||
title: "Teorije tehnologije"
|
||
...
|
||
|
||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||
ne zajame.
|
||
|
||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
||
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||
|
||
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
|
||
upravlja človek.
|
||
|
||
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
|
||
avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||
|
||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
||
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
||
|
||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||
|
||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
||
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||
|
||
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
|
||
roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
|
||
Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
|
||
organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
|
||
diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
|
||
obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.
|
||
|
||
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
|
||
Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
|
||
živalskih organov.
|
||
|
||
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
|
||
|
||
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
|
||
spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
|
||
Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
|
||
programov.
|
||
|
||
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
|
||
alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
|
||
inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
|
||
|
||
Tehnika
|
||
|
||
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
|
||
|
||
|
||
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
|
||
zoološkim in sociološkim.
|
||
|
||
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
|
||
> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
|
||
> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
|
||
> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
|
||
> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
|
||
> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
|
||
> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
|
||
> [@leroigourhan1990gib2, 11].
|
||
|
||
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
|
||
|
||
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
|
||
> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
|
||
> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
|
||
> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
|
||
> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
|
||
> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
|
||
> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
|
||
|
||
*Družbeni spomin*.
|
||
|
||
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
|
||
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
|
||
> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
|
||
> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
|
||
> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
|
||
> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
|
||
> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
|
||
> 20].
|
||
|
||
[Neurejeni izpiski]
|
||
|
||
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
|
||
> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
|
||
> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
|
||
> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
|
||
> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
|
||
> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
|
||
> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
|
||
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
|
||
|
||
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
|
||
> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj
|
||
> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
|
||
> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
|
||
> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
|
||
> [@leroigourhan1990gib2, 28].
|
||
|
||
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
|
||
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
|
||
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
|
||
> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
|
||
> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
|
||
> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
|
||
> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
|
||
> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
|
||
> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].
|
||
|
||
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
|
||
> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
|
||
> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
|
||
> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
|
||
> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
|
||
> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
|
||
> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
|
||
> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
|
||
> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
|
||
|
||
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
|
||
odstranljiva
|
||
|
||
- za zunanjo tehničnost je značilna hitrejša evolucija od biološke
|
||
(vzporedna in hitrejša evolucija), ne poteka kot simulacija biološke
|
||
evolucije ampak začne razvijati lastne vzorce (avtonomna evolucija)
|
||
|
||
- omejenost človeške intelektualnosti proti teoretični neomejenosti
|
||
strojne inteligence
|
||
|
||
- 1. eksternalizacija orodja
|
||
- 2. eksternalizacija giba
|
||
- 3. eksternalizacija spomina
|
||
- 4. eksternalizacija programa
|
||
|
||
- 5. eksternalizacija programiranja (?)
|
||
|
||
|
||
## Karl Marx, *Kapital*
|
||
|
||
Kapitalistični stroji in industrija.
|
||
|
||
- pojem ročne virtuoznosti
|
||
|
||
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
|
||
|
||
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
|
||
nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
|
||
tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
||
|
||
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
|
||
|
||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||
|
||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||
|
||
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
|
||
stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
|
||
zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).
|
||
|
||
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
|
||
tehnične inteligence.
|
||
|
||
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
|
||
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
|
||
sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
|
||
objektivno irelevantna.
|
||
|
||
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
|
||
virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
||
|
||
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
|
||
izolirane sisteme.
|
||
|
||
- vpr: kdaj stroji postanejo prijazni? (ko se začnejo vpeljevat v
|
||
gospodinjstva)
|
||
|
||
|
||
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||
|
||
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
||
|
||
Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
|
||
dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
|
||
uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
|
||
[@heinrich2013kritika, 99].
|
||
|
||
Konstantni kapital:
|
||
|
||
$$c$$
|
||
|
||
Presežna vrednost:
|
||
|
||
$$m$$
|
||
|
||
Variabilni kapital:
|
||
|
||
$$v$$
|
||
|
||
Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
|
||
kot:
|
||
|
||
$$c + v + m$$
|
||
|
||
*Stopnja presežne vrednosti*.
|
||
|
||
Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti:
|
||
|
||
$$m / v$$
|
||
|
||
*Profitna stopnja*.
|
||
|
||
$$m / (c + v)$$
|
||
|
||
[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
|
||
|
||
*Delovni dan*.
|
||
|
||
*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
|
||
mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
|
||
družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
|
||
produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
|
||
razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
|
||
delu [@heinrich2013kritika, 103].
|
||
|
||
Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
|
||
temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
|
||
kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
|
||
to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
|
||
skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
|
||
prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
|
||
in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
|
||
soočenju pravice proti pravici:
|
||
|
||
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
|
||
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
|
||
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
|
||
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
|
||
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
|
||
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
|
||
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
|
||
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
|
||
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
|
||
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
|
||
|
||
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
|
||
|
||
```
|
||
produkcija presežne vrednosti
|
||
-> razredni boj
|
||
-> produkcija relativne presežne vrednosti
|
||
-> tehnološki napredek
|
||
```
|
||
|
||
*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*.
|
||
|
||
Predavanje v dveh delih:
|
||
|
||
1. razmerje med konkurenco in produktivnostjo (99-109)
|
||
|
||
Dvojni značaj produkcijskega procesa. Dela konkretne stvari (ali storitve).
|
||
Dela tudi presežno vrednost. To šele naredi kapitalistični produkcijski proces
|
||
za *kapitalistični*.
|
||
|
||
*variabilni in konstantni kapital*
|
||
|
||
$$D - D'$$
|
||
|
||
$$D - B - D'$$
|
||
|
||
$$D - ? - B - D'$$
|
||
|
||
$$D - PS, DS - B - D'$$
|
||
|
||
*presežna vrednost*
|
||
|
||
*delovni dan*
|
||
|
||
*absolutna in relativna presežna vrednost*
|
||
|
||
*strukturni dejavniki – individualna motivacija*
|
||
|
||
ind. motiv. je povečanje presežne vrednosti lastnega obrata. Ekstra presežna
|
||
vrednost je motivacija na ravni posameznega podjetja.
|
||
|
||
*konkurenca*
|
||
|
||
[prejšnjič od konkurence do produktivnosti]
|
||
[danes od produktivnosti do tehnologije]
|
||
|
||
2. razmerje med produktivnostjo in tehnologijo (109-116, 121)
|
||
|
||
Vpr: zakaj so ravno stroji najzaneslivejši zviševalci produktivnosti?
|
||
|
||
Koncept: realne subsumpcije
|
||
|
||
Čeprav ne uporablja tega izraza, Marx govori o mehanizaciji (delo, ki je bilo
|
||
prej ročno se zdaj izvaja strojno/mehansko)
|
||
|
||
Družbena delitev dela je delitev, ki jo narekuje družba
|
||
|
||
Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stroji
|
||
|
||
- Bruneleschijeva kupola:
|
||
|
||
V kolikor gre za prestiž in privilegije gre za vzpostavitev nove družbene
|
||
deliteve dela v razmerju do starih obrtnikov.
|
||
|
||
V kolikor gre za novo ekonomsko razmerje v razmerju do deklasiranih delavcev
|
||
gre za vzpostavitev tehnične delitve dela.
|
||
|
||
Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
|
||
ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
|
||
|
||
[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
|
||
|
||
<!--
|
||
|
||
(346--361)
|
||
|
||
Predavanje 3: Simondon on the mode of existence ... 129-159
|
||
|
||
4: Heinrich, Uvod 99-116, 121.
|
||
|
||
5: morris suzuki tessa beyond computopia, 5. poglavje
|
||
|
||
6: ramtin ramin capitalism and automation 29-59
|
||
|
||
7: Dyer Witheford: Inhuman power 110-144
|
||
|
||
8: Parisi, Luciana Instrumental reason, v Matteo Pasquinelli Alleys of
|
||
your mind, 125-137
|
||
|
||
9: Hun Yuk ChatGPT v eflux
|
||
|
||
10: Bratton Outing artificial intelligence, v Alleys of your mind,
|
||
69-80
|
||
|
||
-->
|
||
|
||
---
|
||
lang: sl
|
||
references:
|
||
- type: book
|
||
id: leroigourhan1990gib1
|
||
author:
|
||
- family: Leroi-Gourhan
|
||
given: André
|
||
title: "Gib in beseda"
|
||
translator:
|
||
- family: Rotar
|
||
given: Braco
|
||
volume: 1
|
||
publisher-place: Ljubljana
|
||
publisher: ŠKUC
|
||
issued: 1988
|
||
language: sl
|
||
- type: book
|
||
id: leroigourhan1990gib2
|
||
author:
|
||
- family: Leroi-Gourhan
|
||
given: André
|
||
title: "Gib in beseda"
|
||
translator:
|
||
- family: Rotar
|
||
given: Braco
|
||
volume: 2
|
||
publisher-place: Ljubljana
|
||
publisher: ŠKUC
|
||
issued: 1990
|
||
language: sl
|
||
- type: book
|
||
id: marx2012kapital1
|
||
author:
|
||
- family: Marx
|
||
given: Karl
|
||
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
||
title-short: "Kapital"
|
||
volume: 1
|
||
publisher-place: Ljubljana
|
||
publisher: Sophia
|
||
issued: 2012
|
||
language: sl
|
||
- type: book
|
||
id: heinrich2013kritika
|
||
author:
|
||
- family: Heinrich
|
||
given: Michael
|
||
title: "Kritika politične ekonomije: uvod"
|
||
translator:
|
||
- family: Dobnikar
|
||
given: Mojca
|
||
publisher-place: Ljubljana
|
||
publisher: Sophia
|
||
issued: 2013
|
||
language: sl
|
||
- type: book
|
||
id: morrissuzuki2011beyond
|
||
author:
|
||
- family: Morris-Suzuki
|
||
given: Tessa
|
||
title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
|
||
title-short: "Beyond computopia"
|
||
publisher-place: London
|
||
publisher: Routledge
|
||
issued: 2011
|
||
language: en
|
||
...
|