bavbavhaus.net/delitev_cutnega.md

177 lines
5.8 KiB
Markdown

---
title: "Delitev čutnega"
description: |
Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
...
## *Nerazumevanje*
*politična filozofija*
: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
## Nelagodje v estetiki
Rancière ugovarja "teorijam distinkcije" -- to je kritikom estetike, ali kot
ideologije, ali kot nepotrebne filozofije -- s preprosto tezo:
> [Z]meda, ki jo razgaljajo v imenu misli, ki postavi vsako reč na njeno pravo
> mesto, je dejansko vozlišče, v katerem se vzpostavijo misli, prakse in afekti,
> hkrati pa so oropani svojega polja ali svojega "pravega" objekta. Če je
> "estetika" ime neke zmede, je ta "zmeda" dejansko tisto, kar nam pomaga
> identificirati objekte, načine izkušanja in forme umetnostne misli, ki naj bi
> jih izolirali, da bi jo razkrinkali. Razvezati vozel, da bi prakse umetnosti
> ali stetske afekte toliko bolje razločili v njihovi singularnosti, morebiti ne
> pomeni drugega kot zapisati se usodi, da popolnoma spregledamo njihovo
> singularnost. [@ranciere2012nelagodje, 32]
### Rancière vs. kritika ideologije
Rancierjeva metoda enakosti je zaznamovana s prelomom z althusserijansko idejo
naloge intelektualcev
"znanosti" o izkoriščanju, ki se zoperstavlja
. S prelomom s tisto idejo, ki zoperstavlja na eni
strani znanstveno delo intelektualcev ter na drugi lažno izkoriščanih.
### Metoda enakosti
> Na Francoskem smo vojaki in državljani. Biti državljan, vzrok spet za ponos!
> Za reveže to pomeni, da vzdržujejo in ohranjajo bogataše na oblasti in v
> brezdelju. Delati morajo tam pred veličastno enakostjo zakonov, ki tako
> bogatinom, kakor revežem enako prepovedujejo spati pod mostovi, beračiti po
> ulicah in krasti kruh. To je ena izmed dobrin Revolucije. [Choulette v
> @france1962rdeca, 77]
## "Je čas emancipacije minil?"
Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
zastavi kot
Rancière izpostavi teološkos
> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
red.
> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
oziroma marksistični determinizem.
***
Kako Rancixre poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
političnofilozofskega preverjanja enakosti.
[enakost inteligenc s stroji? kaj ce nova realnost dinamicnega odnosa med
podatki in (algoritmi) predstavlja sposobnost, ki jo ranc. zagovarja kot
clovesko zmoznost]
---
lang: sl
references:
# La mésentente (1995)
- type: book
id: ranciere2005nerazumevanje
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Nerazumevanje"
translator:
- family: Šumič-Riha
given: Jelica
publisher-place: Ljubljana
publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
issued: 2005
language: sl
# Malaise dans l'esthétique (2004)
- type: book
id: ranciere2012nelagodje
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Nelagodje v estetiki"
translator:
- family: Jenko
given: Marko
- family: Benčin
given: Rok
publisher-place: Ljubljana
publisher: ZRC
issued: 2012
language: sl
# Aisthesis (2011)
- type: book
id: ranciere2015aisthesis
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Aisthesis: prizori iz estetskega režima umetnosti"
title-short: "Aisthesis"
translator:
- family: Dular
given: Sonja
publisher-place: Ljubljana
publisher: Maska
issued: 2015
language: sl
- type: article-journal
id: ranciere2012je
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Je čas emancipacije minil?"
translator:
- family: Benčin
given: Rok
container-title: "Filozofski vestnik"
volume: XXXIII
issue: 1
issued: 2012
page: 133-145
language: sl
- type: book
id: france1962rdeca
author:
- family: France
given: Anatole
title: "Rdeča lilija"
translator:
- family: Dobida
given: Karel
publisher-place: Ljubljana
publisher: Državna založba Slovenije
issued: 1962
language: sl
# vim: spelllang=sl
...