169 lines
5.2 KiB
Markdown
169 lines
5.2 KiB
Markdown
---
|
|
title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
|
|
...
|
|
|
|
|
|
|
|
Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
|
|
Krašovec v [*Tujost kapitala*](tujost_kapitala.md). In sicer
|
|
naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
|
|
in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za "igro ničelne vsote" ter
|
|
da je mogoče razviti antihumanistično teorijo fetišizma
|
|
[@krasovec2021tujost, 59-60]. Glede tega so relevantni zadnji deli
|
|
prispevka, ko Rancière obravnava *koncept fetišizma*.
|
|
|
|
Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
|
|
zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
|
|
teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
|
|
kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
|
|
|
|
<!--
|
|
(Morda zanimivo: za Althusserja naj bi teorija fetišizma bila
|
|
neznanstven ostanek pri Marxu. A zdi se, da gre za "znanstven" napredek
|
|
iz kritike ideologije, koncepta, ki se ga Althusser oklepa.
|
|
-->
|
|
|
|
## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
|
|
|
|
*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti "podobo kritične
|
|
teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*". In sicer, pravi, gre za
|
|
*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
|
|
antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
|
|
odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
|
|
kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
|
|
metoda kritike [@ranciere2018koncept, 69].
|
|
|
|
Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
|
|
|
|
> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
|
|
> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
|
|
> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
|
|
> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
|
|
> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar so [Marx, navedeno po
|
|
> @ranciere2018koncept, 69; sicer pa gl. @marx1977pismi, 147].
|
|
|
|
Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
|
|
človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
|
|
zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
|
|
razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
|
|
človeštva).
|
|
|
|
|
|
|
|
Iz tega:
|
|
|
|
> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
|
|
> to, kar je [@ranciere2018koncept, 70].
|
|
|
|
Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
|
|
globlje protislovje, "tisto, ki ga izraža koncept *odtujitve*"
|
|
[@ranciere2018koncept, 70].
|
|
|
|
*Koncept odtujitve*.
|
|
|
|
*Koncept resnice*
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
<!-- 1. Raven politične ekonomije -->
|
|
|
|
<!-- 2. Kritična obdelava -->
|
|
|
|
<!-- 3. Amfibolija in njen temelj -->
|
|
|
|
<!-- 4. Razvoj protislovja: zgodovina in subjektivnost ali gibala in
|
|
vzgibi -->
|
|
|
|
<!-- 5. Kritični diskurz in znanstveni diskurz -->
|
|
|
|
## Kritika in znanost v *Kapitalu*
|
|
|
|
|
|
|
|
141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
|
|
kot predstava ekonomskih razmerij.
|
|
|
|
147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
|
|
pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
|
|
bolj ...
|
|
|
|
147:
|
|
|
|
> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
|
|
> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
|
|
> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
|
|
|
|
... pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
|
|
odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
|
|
subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
|
|
v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
|
|
kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. ... Tisto, kar je pri tem
|
|
"popredmeteno" ali "porečovljeno", niso predikati subjekta, temveč
|
|
kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
|
|
|
|
153: [kaj je določujoče razmerje ...]
|
|
|
|
## Opombe za sklep
|
|
|
|
---
|
|
lang: sl
|
|
references:
|
|
########################################################################
|
|
- type: chapter
|
|
id: ranciere2018koncept
|
|
author:
|
|
- family: Rancière
|
|
given: Jacques
|
|
title: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije od *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*"
|
|
title-short: "Koncept kritike in kritika politične ekonomije"
|
|
container-title: "Branje kapitala"
|
|
container-author:
|
|
- family: Althusser
|
|
given: Louis
|
|
- family: Balibar
|
|
given: Étienne
|
|
- family: Establet
|
|
given: Roger
|
|
- family: Macherey
|
|
given: Pierre
|
|
- family: Rancière
|
|
given: Jacques
|
|
translator:
|
|
- family: Breznik
|
|
given: Maja
|
|
- family: Koncut
|
|
given: Suzana
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Sophia
|
|
issued: 2018
|
|
page: 65-165
|
|
language: sl
|
|
########################################################################
|
|
- type: book
|
|
id: krasovec2021tujost
|
|
author:
|
|
- family: Krašovec
|
|
given: Primož
|
|
title: "Tujost kapitala"
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Sophia
|
|
issued: 2021
|
|
language: sl
|
|
########################################################################
|
|
- type: chapter
|
|
id: marx1977pismi
|
|
author:
|
|
- family: Marx
|
|
given: Karl
|
|
title: "Pismi Rugeju"
|
|
container-title: "Izbrana dela v petih zvezkih"
|
|
volume: 1
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Cankarjeva založba
|
|
issued: 1977
|
|
page: 135-147
|
|
language: sl
|
|
# vim: spelllang=sl
|
|
...
|