334 lines
15 KiB
Markdown
334 lines
15 KiB
Markdown
---
|
|
title: "Razredna zavest"
|
|
description: |
|
|
Izpiski iz Lukácseve *Zgodovina in razredna zavest*, [@lukacs1985zgodovina]
|
|
predvsem o formiranju zavesti (intelektualcev) in s pozornostjo do
|
|
operaističnih branj.
|
|
...
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
<https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>
|
|
|
|
<https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
Lukácseva *Zgodovina in razredna zavest* je zbirka esejev, ki so nastali kot
|
|
posledica izkušnje revolucionarnega vala, ki se je začel z letom 1917.
|
|
|
|
Lukácsu gre za nadaljevanje marksovskega kritičnega projekta. Ne gre mu za
|
|
potrjevanje morebitnih rezultatov specifično Marxovih del, temveč za
|
|
nadaljevanje iz istih *metodoloških* izhodišč. Takšno razumevanje marksovskega
|
|
projekta Lukács tudi zoperstavlja njemu sodobnemu uradnemu marksizmu druge
|
|
internacionale. Iz teh razlogov zato poda zanimivo neortodoksen odgovor na to,
|
|
kaj je ortodoksni marksizem:
|
|
|
|
> Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
|
|
> raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
|
|
> napačne, bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
|
|
> brezpogojno priznal in zavrgel vse posamezne Marxove teze, ne da bi niti za
|
|
> hip moral opustiti svojo marksistično ortodoksnost. Ortodoksni marksizem torej
|
|
> ne pomeni, da nekritično priznavamo rezultate Marxovega raziskovanja, da
|
|
> "verujemo" v to ali ono tezo, da razlagamo "sveto" knjigo. Ortodoksnost v
|
|
> marksizmu velja namreč izključno za *metodo*. [In nadaljuje: "Je znanstveno
|
|
prepričanje, da smo z dialektičnim marksizmom odkrili pravilno raziskovalno
|
|
metodo, da je mogoče to metodo izpopolnjevati, razvijati naprej in poglabljati
|
|
le v duhu njenih utemeljiteljev in da so vsi poskusi premaganja ali
|
|
"izboljšanja" te metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v
|
|
trivialnost, v eklekticizem." @lukacs1985zgodovina, 33]
|
|
|
|
Preden lahko poda izhodišča metode, Lukács materialistično dialektiko opredeli
|
|
kot revolucionarno dialektiko. Teorija, tj. dialektična metoda, je v posebnem
|
|
odnosu do svojega predmeta, tj. revolucionarne spremembe, dejanje
|
|
ovedenja je bistveno in dejansko povezano z delovanjem samim. Pogoji za takšno
|
|
enotnost teorije in prakse so teoretsko-zgodovinski.
|
|
|
|
Ovedenje je *odločilen korak*, ki ga mora
|
|
|
|
Pogoji za tak odnos med teorijo in prakso so *zgodovinski*: pravilno spoznanje
|
|
družbe za nek razred je postalo neposredni pogoj za njegovo samouveljavitev v
|
|
boju
|
|
[@lukacs1985zgodovina, 34]
|
|
|
|
in njenega
|
|
odnosa do svojega predmeta prakso
|
|
Teorija (marksizem) in praksa (revolucija) sta v
|
|
posebnem odnosu
|
|
Na podlagi posebnega odnosa med spoznavnim ciljem
|
|
|
|
Vzpostavlja oziroma izhaja iz posebnega odnosa do
|
|
prakse, dejanj.
|
|
Teorija ima praktično bistvo -- sprememba sveta, neposreden
|
|
poseg v družbeno prevrati proces --
|
|
|
|
"po svpjem bistvu ni nič drugega kot miselni izraz
|
|
revolucionarnega procesa". [@lukacs1985zgodovina, 34]
|
|
|
|
Izhodišča te metode so:
|
|
|
|
- Marksovska metoda v nasprotju z buržoazno znanostjo poudarja *konkretno
|
|
enotnost celote*. [@lukacs1985zgodovina, 37] Produkcijska razmerja sleherne
|
|
družbe tvorijo celoto, totalnost. [@lukacs1985zgodovina, 39] Torej, družbo je
|
|
možno in potrebno obravnavati kot celoto.
|
|
- Totalnost je protislovna. Različni momenti celote vzajemno učinkujejo. A pri
|
|
tem ne gre za kavzalno vplivanje dveh predmetov, ki so drugače nespremenljivi.
|
|
[41] Marksovski kritični projekt raztrga "večnostni ovoj kategorij". [42]
|
|
Razvoj.
|
|
Totaliteta je procesualna.
|
|
- "Čutnost", predmet, dejanskost je človekova čutna dejavnost.
|
|
Gre za -- nazadnje -- človeška dejanja.
|
|
|
|
Za marksizem torej konec koncev ni n i k a k r š n e samostojne zna-
|
|
nosti, politične ekonomije, zgodovine itn., temveč ena sama — zgodovinsko-
|
|
dialektična — znanost o razvoju družbe kot totalnosti.[52]
|
|
|
|
Proletarsko stališče, gledišče: koincidiranje samospoznanja in spoznanja
|
|
totalitete. Proletariat pošteka svojo zgodovinsko nalogo, ko pošteka kaj je
|
|
proletariat.
|
|
|
|
|
|
it is not the primacy of economic motives in historical explanation that constitutes the decisive difference between Marxism and bourgeois thought, but the point of view of totality
|
|
|
|
Dopolnjuje luknje v marksovski literaturi (ne teoriji). Glede tega je zanimivo,
|
|
da pred "izidom" *Nemške ideologije* izpelje nekatere glavne njene teze.
|
|
|
|
Tekst nas zanima v kontekstu njegovega -- posrednega ali neposrednega -- vpliva
|
|
na operaistično misel
|
|
|
|
- gl. Corna
|
|
- gl. Galimberti
|
|
- gl. Tronti
|
|
|
|
Pri Lukácsu stališče proletariata predstavlja tudi epistemološko stališče.
|
|
Njegova razdelava pa zadeva tudi odnos med intelektualci in to "izključno
|
|
proletarsko" sposobnostjo revolucionarno vedeti.
|
|
|
|
|
|
<!--
|
|
|
|
- Kritika videza neposredovanosti dejstev.
|
|
- Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
|
|
|
|
- Webrov pojem razčaranja: v sodobnem svetu imamo tehničen odnos do predmetov.
|
|
Tehničen pogled na svet: vse stvari so lahko razložene, ni več skrivnosti, vse
|
|
se da izkoristit. Tudi to kar še ni pojasnjeno se razume kot, da bo mogoče
|
|
pojasniti oz. je na poti pojasnjenja in (industrijskega) izkoriščanja.
|
|
|
|
-->
|
|
|
|
V eseju, oziroma poglavju, "Razredna zavest" gre Lukácsu za nadaljevanje s
|
|
točke, kjer se Marxovo poglavitno delo preneha: na točki kjer se loti
|
|
opredeljevanja razredov. [@lukacs1985zgodovina, 63] Gre za zadnje poglavje
|
|
tretjega zvezka Kapitala
|
|
|
|
> Prvo vprašanje, ki je treba nanj odgovoriti, se glasi: Kaj tvori razred?
|
|
> Odgovor izhaja sam po sebi iz odgovora na drugo vprašanje: Zakaj sestavljajo
|
|
> mezdni delavci, kapitalisti in zemljiški lastniki tri velike družbene razrede?
|
|
>
|
|
> Na prvi pogled zaradi istosti dohodkov in virov dohodkov. Imamo tri velike
|
|
> družbene skupine, katerih komponente, posamezniki, ki jih sestavljajo, živijo
|
|
> od mezde, profita oziroma zemljiške rente, od vrednostnega izkoriščanja svoje
|
|
> delovne sile, svojega kapitala oziroma svoje zemljiške lastnine.
|
|
>
|
|
> Toda s tega vidika bi, na primer, tudi zdravniki in uradniki sestavljali dva
|
|
> razreda, saj pripadajo dvema različnima družbenima skupinama in dohodki članov
|
|
> vsake skupine dotekajo iz istega vira. Isto bi veljalo tudi za neskončno
|
|
> razdrobljene interese in položaje, ki jih ustvarja družbena delitev dela tako
|
|
> med delavci kakor med kapitalisti in zemljiškimi lastniki; le-ti se, na
|
|
> primer, delijo na posestnike vinogradov, njiv, gozdov, rudnikov, ribnikov.
|
|
> [@marx1973kapital3, 986]
|
|
|
|
In takoj za tem Engelsov uredniški pripis: "Tu se rokopis konča."
|
|
|
|
- Kaj pomeni razredna zavest?
|
|
- Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
|
|
- Kakšna je funkcija tako razumljene razredne zavesti (praktično) v samem
|
|
razrednem boju?
|
|
- Ali gre pri vprašanju razredne zavesti za neko "splošno" sociološko vprašanje
|
|
ali pa pomeni to vprašanje za proletariat nekaj povsem drugega kot za vsak
|
|
drug razred, ki se je doslej pojavil v zgodovini?
|
|
- Ali sta bistvo in vloga razredne zavesti nekaj enotnega ali pa lahko tudi tu
|
|
razlikujemo stopnje in plasti?
|
|
- Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?
|
|
|
|
## 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]
|
|
|
|
Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
|
|
razumevanju zgodovine moramo seči preko tega. Na eni strani lahko ugotovimo, da
|
|
množica teh posamičnih volj poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Motivi
|
|
k določenemu rezultatu so torej podrejenega pomena. Na drugi strani se lahko
|
|
vprašamo kaj so tiste zgodovinske sile, ki stojijo za temi motivi. Kaj so
|
|
zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko
|
|
spremembo? Za Lukácsa so razlike med vzroki, motivi in rezultati metodološka
|
|
osnova znanstvenega marksizma:
|
|
|
|
> Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
|
|
> gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
|
|
> [@lukacs1985zgodovina, 64]
|
|
|
|
Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
|
|
naravni zakoni.
|
|
|
|
Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
|
|
nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življenja: znanstvena analiza se
|
|
začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
|
|
oblike že pridobijo značaj naravnih oblik družbenega življenja, preden si skuša
|
|
razložiti njihovo vsebino. Nasproti temu dogmatizmu, Lukács marxovsko metodo
|
|
opredeli kot kriticizem, teorijo teorije, zavest zavesti, kot historično
|
|
kritiko. Družbene tvorbe razkriva kot tvorbe, ki so zgodovinsko *nastale*, torej
|
|
so *podvržene* zgodovinskemu razvoju in lahko tudi zgodovinsko *propadejo*.
|
|
|
|
> Tako se zgodovina ne dogaja niti *zgolj* znotraj veljavnega okvira teh oblik
|
|
> (to bi pomenilo, da je zgodovina le spreminjanje vsebin, ljudi, situacij itn.
|
|
> ob večni nespremenljivi veljavnosti družbenih načel) niti niso te oblike
|
|
> *cilj*, h kateremu teži vsaka zgodovina, ki bi bila po dosegu tega cilja
|
|
> odpravljena, saj bi izpolnila svojo nalogo. Temveč je to prav zgodovina teh
|
|
> oblik, njihovih pretvorb kot oblik združevanja ljudi v družbo, kot oblik, ki
|
|
> izhajajo iz ekonomskih stvarnih odnosov in gospodujejo nad celoto medsebojnih
|
|
> odnosov med ljudmi (in s tem tudi odnosov ljudi do samih sebe, do narave
|
|
> itn.). [@lukacs1985zgodovina, 64]
|
|
|
|
Ker sta s tem izhodišče in cilj meščanske misli vedno potrdilo za
|
|
nespremenljivost obstoječega reda stvari, mora meščanska misel tu trčiti na
|
|
neprekoračljivo mejo. Zgodovinskega procesa ne more miselno obvladati. Lahko ga
|
|
miselno odpravi in organizacijske oblike sedanjosti dojame kot večne naravne
|
|
zakone, ki so se v preteklosti -- na način, ki je nezdružljiv prav z načeli
|
|
meščanske racionalne in k zakonitostim stremeče znanosti -- uveljavljali
|
|
nepopolno ali pa sploh ne. Lahko pa iz zgodovinskega procesa izloči vse, kar je
|
|
smiselno in teži k nekemu cilju, ter ostane pri goli individualnosti
|
|
zgodovinskih epoh in njihovih družbenih in človeških nosilcev.
|
|
|
|
V prvem primeru zgodovina otrdi v *formalizem*, ki ne more zapopasti
|
|
družbeno-zgodovinskih tvorb v njihovem bistvu kot odnosov med ljudmi. V drugem
|
|
primeru zgodovina postane brezumno gospostvo slepih sil, ki jih lahko le
|
|
pragmatično opišemo, ne moremo pa jih dojeti kot umne. Lahko jih le *estetsko
|
|
organiziramo*, ali pa jih moramo dojeti kot *na sebi nesmiseln material* za
|
|
uresničevanje brezčasnih, nadzgodovinskih, *etičnih* načel.
|
|
|
|
V teh medsebojno izključujočih nazorih o istem predmetu pri, na eni strani,
|
|
*formalistično-racionalnem* ter, na drugi, *iracionalno-individualističnem*
|
|
pojmovanju zgodovine, se zrcali antagonizem kapitalističnega produkcijskega
|
|
reda.
|
|
|
|
Prvi pravzaprav pove, da je človek v meščanski družbi podrejen produkcijskim
|
|
silam. Družbeno gibanje ima zanje obliko gibanja stvari, pod nadzorom katerih
|
|
so, namesto da bi oni nadzorovali nje. [@marx2012kapital1, 60] Nasproti temu
|
|
Marx postavi pojmovanje kapitala (in vseh predmetnih oblik politične ekonomije)
|
|
kot *družbenega odnosa* med ljudmi, ki se izraža s stvarmi. Z redukcijo človeku
|
|
tuje stvarnosti družbenih tvorb na odnose med ljudmi Marx hkrati odpravi z drugo
|
|
platjo dileme. Odnosi človeka do človeka so pri marksovski historični kritiki le
|
|
temelj tuje stvarnosti družbenih tvorb. Z redukcijo torej ne odpravlja neodvisne
|
|
zakonitosti in objektivnosti teh tvorb do človeških volj oziroma do volje in
|
|
mišljenja posameznika. Pri Marxu je objektivnost samoobjektiviranja človeške
|
|
družbe na določeni stopnji svojega razvoja in velja zgolj v okviru tistega
|
|
zgodovinskega okolja, ki jo proizvaja in ki ga ta spet določa.
|
|
|
|
|
|
Videti je, da v Marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest. Res zavestni
|
|
odsevi različnih stopenj ekonomskega razvoja ostajajo pomembna historična
|
|
dejstva, dialektični materializem ne zanika, da ljudje sami izvršujejo svoja
|
|
zgodovinska dejanja in da to delajo zavestno. Vendar je to, po M & E, napačna
|
|
zavest ...
|
|
|
|
Toda ne moremo se enostavno zadovoljiti s preprosto ugotovitvijo o "napačnosti"
|
|
te zavesti, oziroma z zoperstavljanjem pravilnega in napačnega. Pač pa metoda
|
|
zahteva *konkretno raziskavo* te napačne zavesti.
|
|
|
|
- Napačna zavest kot moment tiste zgodovinske totalnosti, ki ji pripada, kot
|
|
stopnja tistega zgodovinskega procesa, v katerem deluje.
|
|
|
|
Tudi meščanska zgodovinska veda "konkretno raziskuje". Njena napaka, pravi
|
|
Lukács, da to konkretno poskuša najti v empiričnem historičnem individuu in v
|
|
njegovi empirično dani, psihološki ali množičnopsihološki zavesti. Toda tu
|
|
zgreši zajeti *družbo kot konkretno totalnost*, zgreši produkcijski red na neki
|
|
določeni stopnji družbenega razvoja in z njim pogojeno členitev družbe v
|
|
razrede. Tako nekaj abstraktnega -- odnos individua do individua -- zajame kot
|
|
nekaj konkretnega. (spregleda pa da gre za konkretne odnose v teh konkretnih
|
|
družbenih formacijah, npr. razmerje delavca do kapitalista, najemnika do
|
|
zemljiškega lastnika itn.)
|
|
|
|
Kaj je torej marksovsko *konkretno raziskovanje*?
|
|
|
|
> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot *celote*. Šele
|
|
> v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
|
|
> zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]
|
|
|
|
Ta zavest se po eni strani pojavlja kot nekaj, kar je *subjektivno* upravičeno,
|
|
razumljeno in mogoče razumeti iz družbenozgodovinskega položaja. Torej kot
|
|
"pravilna zavest". Po drugi strani kot nekaj, kar *objektivno* zaobide bistvo
|
|
družbenega razvoja, ki ga ne zadeva in ne izraža ustrezno. Torej kot "napačna
|
|
zavest".
|
|
|
|
> Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
|
|
> določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
|
|
> [@lukacs1985zgodovina, 67]
|
|
|
|
### 2.
|
|
|
|
|
|
### 3.
|
|
|
|
### 4.
|
|
|
|
### 5.
|
|
|
|
- Zanima nas v navezavi na formiranje ideologije
|
|
- Glavni stališči sta od proletariata in kapitalistov (kapitala). Ostale
|
|
družbene skupine imajo nestalna, zastarela, minljiva stališča.
|
|
- proletariat je strukturno mesto. Intelektualci lahko zavzamejo proletarsko
|
|
stališče (je to razredna kritika?)
|
|
|
|
<!--
|
|
## [Za kaj gre pri problemu reifikacije?]
|
|
|
|
Razširitev Marxove obravnave blagovnega fetišizma. Za Lukácsa je vprašanje kako
|
|
blagovna forma oblikuje delovanje vseh družbenih sfer. Kaj blagovna forma pomeni
|
|
za medije, politiko, vsakdanje življenje ... Kako blagovna forma predstavla neko
|
|
paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.
|
|
-->
|
|
|
|
---
|
|
lang: sl
|
|
references:
|
|
- type: chapter
|
|
id: fortini2016lukacs
|
|
author:
|
|
- family: Fortini
|
|
given: Franco
|
|
title: "Lukács in Italy"
|
|
container-title: "Test of powers: writings on criticism and literary institutions"
|
|
translator:
|
|
- family: Toscano
|
|
given: Alberto
|
|
publisher-place: London
|
|
publisher: Seagull Books
|
|
issued: 2016
|
|
page: 319-353
|
|
language: en
|
|
- type: book
|
|
id: lukacs1985zgodovina
|
|
author:
|
|
- family: Lukács
|
|
given: György
|
|
title: "Zgodovina in razredna zavest: študije o marksistični dialektiki"
|
|
title-short: "Zgodovina in razredna zavest"
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Inštitut za marksistične študije ZRC SAZU
|
|
issued: 1985
|
|
language: sl
|
|
- type: book
|
|
id: marx2012kapital1
|
|
author:
|
|
- family: Marx
|
|
given: Karl
|
|
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
|
|
title-short: "Kapital"
|
|
volume: 1
|
|
publisher-place: Ljubljana
|
|
publisher: Sophia
|
|
issued: 2012
|
|
language: sl
|
|
# vim: spelllang=sl
|
|
...
|