bavbavhaus.net/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md

---
title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
...

V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":

::: horizontal

> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
> trades and employments* without exception; there we must look for the true
> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
> [@marx1989kritika, 246-247].

<!-- -->

> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
> the connection between this latter branch of production and society as a
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
> different lines of business, which form just as many categories of the social
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
> Knowledge ever since the time of Adam?
> 
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
> tendency of this whole line of argument:
> 
> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
>
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].

:::

- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
  gledamo kapital v deloti (družba).
- Relevantno še danes, ker se levičarji motijo o tem. Relevantno je
  vztrajat pri pravilni interpretaciji, ker so politične posledice tega.

na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
(tudi ta statistika bi presenetila).

---

## Absolutna in relativna presežna vrednost

- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]

## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom

<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
Forms [@marx1994economic, 93-121] -->

Dvema oblikama presežne vrednosti -- absolutni in relativni -- ustrezata
dve obliki *subsumpcije dela pod kapitalom*, oziroma dve obliki
*kapitalistične produkcije*, pri čemer je prva vedno podlaga drugi,
čeprav lahko druga predstavlja tudi podlago za uvedbo prve v novih
panogah [@marx1994economic, 95].

Prvo obliko, ki sloni na absolutni presežni vrednosti, Marx imenuje
*formalna subsumpcija dela pod kapitalom* saj se od drugih produkcijskih
načinov -- kjer producenti zase ali za drugega proizvajajo presežek --
razlikuje zgolj *formalno*. Razlika je v vrsti prisile, v metodi s
katero je presežna vrednost priklicana v obstoj.

Bistvene točke *formalne subsumpcije dela pod kapitalom*:

1) *delavec* se nasproti kapitalistu, posestniku denarja, postavlja kot
posestnik lastne delovne zmožnosti in kot prodajalec njene začasne
rabe. Oba se srečata kot lastnika blag, kot prodajalec in kupec in
zatorej kot formalno svobodni osebi med katerima ni drugega, politično
ali družbeno določenega, razmerja gospostva ali podreditve
[@marx1994economic, 95]. V kolikor pride do podreditve, do te pride iz
posebne vsebine prodaje ne pa iz prodaji vnaprej postavljene podreditve
[@marx1994economic, 430].

2) *objektivni pogoji dela* (surovine, orodja -- produkcijska sredstva)
ter *subjektivni pogoji dela* (življenjska sredstva) v celoti ali vsaj
delno pripadajo kupcu in konsumentu njegovega dela, torej delavcu
stojijo nasproti kot *kapital*. Bolj kot se mu pogoji dela postavljajo
nasproti kot lastnost drugega, bolj so razmerje med kapitalom in mezdnim
delom formalno prisotno, torej bolj je formalna subsumpcija dela pod
kapital dokončna. (Prva točka implicira drugo, saj drugače delavecu ne
bi bilo potrebno prodajati svoje delovne zmožnosti.)

Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
podrejen kapitalu.

## Produktivno in neproduktivno delo

::: horizontal

> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
> 
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
> produkcijski način in kapital sam.
> 
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
> 133-134].

<!-- -->

> In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
> that the money is converted into capital, including the part which has taken
> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
> serve as the means of production for new commodities.
> 
> It is only this particular relation to labour which converts money or
> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
> means of this relation it has to the conditions of production, to which there
> corresponds a particular position in the real production process -- converts
> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
> production process. It is however of the highest importance to distinguish
> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
> capitalist mode of production, and capital itself.
> 
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
> objective conditions of labour into capital, and their owners into
> capitalists, hence labour which produces its own product as capital
> [@marx1994economic, 130-131].

:::

<!-- MEW 26/1, 371-372 -->

> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
> 
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
> prikazuje.
> 
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
> 
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].

<!-- MEW 26/1, 376-377 -->

> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
> če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
> 
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
>
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
> @marx1977historicni, 203-204].

<!-- MEW 26/1, 385-386 -->

> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
> 
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].

<!-- MEW 26/1, 386-387 -->

> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
> 
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].

<!-- MEW 26/3, 264 -->



---
lang: sl
references:
- type: book
  id: marx1989kritika
  author:
  - family: Marx
    given: Karl
  title: "Kritika politične ekonomije 1861--1863, I. del"
  container-title: "Temeljna izdaja"
  container-author:
  - family: Marx
    given: Karl
  - family: Engels
    given: Friedrich
  volume: "I/10.1"
  publisher-place: Ljubljana
  publisher: Marksistični center CK ZKS
  issued: 1989
  language: sl
- type: book
  id: marx1987economic
  author:
  - family: Marx
    given: Karl
  title: "Economic works 1861--1863"
  container-title: "Collected works"
  container-author:
  - family: Marx
    given: Karl
  - family: Engels
    given: Frederick
  volume: 30
  publisher-place: London
  publisher: Lawrence & Wishart
  issued: 1987
  language: en
- type: book
  id: marx1994economic
  author:
  - family: Marx
    given: Karl
  title: "Economic works 1861--1864"
  container-title: "Collected works"
  container-author:
  - family: Marx
    given: Karl
  - family: Engels
    given: Frederick
  volume: 34
  publisher-place: London
  publisher: Lawrence & Wishart
  issued: 1994
  language: en
- type: book
  id: marx1977historicni
  author:
  - family: Marx
    given: Karl
  - family: Engels
    given: Friedrich
  title: "Historični materializem: izbor odlomkov iz del Karla Marxa in Friedricha Engelsa"
  title-short: "Historični materializem"
  translator:
  - family: Riha
    given: Rado
  publisher-place: Ljubljana
  publisher: Mladinska knjiga
  issued: 1977
  language: sl
- type: book
  id: marx1969teorije
  author:
  - family: Marx
    given: Karl
  title: "Teorije o višku vrednosti"
  translator:
  - family: Fran
    given: Mara
  container-title: "Dela"
  volume: 24
  publisher-place: Beograd
  publisher: Institut za izučavanje radničkog pokreta
  issued: 1969
  language: sr
# vim: spelllang=sl,en
...