Compare commits

...

18 Commits

Author SHA1 Message Date
urosm bfbfa11641 update notes 2024-05-17 08:52:18 +02:00
urosm 388b32af6c update notes 2024-05-16 23:16:24 +02:00
urosm 23ac0a12f5 fixup! update `pandoc` data dir 2024-05-16 23:13:59 +02:00
urosm 51ca0bac8f update `pandoc` data dir 2024-05-16 23:13:00 +02:00
urosm 2a1c1d12b1 update notes 2024-05-16 23:12:35 +02:00
urosm 66a866743d update `public_html` static files 2024-05-16 23:09:03 +02:00
urosm c87f67039b update `Makefile` 2024-05-16 23:05:10 +02:00
urosm 5e4b6e5ff9 update `public_html` static files 2024-05-04 23:57:32 +02:00
urosm bba1cdca04 update `public_html` static files 2024-05-04 23:56:29 +02:00
urosm 1a18e1f524 update `public_html` static files 2024-05-04 23:43:58 +02:00
urosm d1bacc037a update notes 2024-05-04 23:26:20 +02:00
urosm 14c9e97f95 update `public_html` static files 2024-05-04 23:26:10 +02:00
urosm e6dce4e91e update `pandoc` data dir 2024-05-04 19:25:27 +02:00
urosm 0640bcdf42 update `public_html` static files 2024-05-04 19:25:18 +02:00
urosm 543a86d441 update `Makefile` 2024-05-04 19:25:10 +02:00
urosm abde069d29 update `pandoc` data dir 2024-05-04 18:56:17 +02:00
urosm e67c7c96aa update `public_html` static files 2024-05-04 18:55:46 +02:00
urosm 218ba93052 update `Makefile` 2024-05-04 18:55:34 +02:00
28 changed files with 2694 additions and 1524 deletions

View File

@ -1,23 +1,32 @@
SHELL = /bin/sh
.SUFFIXES:
# functions for pages, and parts, takes a list of sources as the only argument
getpages = $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(1))
getparts = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(1))
NOTES = $(shell pandoc lua pandoc/collect_notes.lua index.md)
TARGETS = $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(NOTES))
GETDEPS = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(shell pandoc lua pandoc/collect_links.lua $(1)))
DEPSMETAFLAGS = $(patsubst %,-M linkparts=%,$(filter-out $<,$^))
.PHONY: all
all: public_html/index.html $(call getpages,$(shell pandoc lua pandoc/links.lua --follow index.md))
all: $(TARGETS)
.SECONDEXPANSION:
public_html/%.html: %.md $$(shell pandoc lua pandoc/links.lua %.md)
$(eval links := $(filter-out $<,$^))
$(if $(links),$(MAKE) $(call getparts,$(links)))
pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml --template bavbavhaus.net.html5 -M url=$*.html $(patsubst %,-M links=%,$(call getparts,$(links))) -o $@ $<
public_html/%.html: %.md \
$$(call GETDEPS,%.md) \
public_html/sitemap.html.part
pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml -M slug=$* $(DEPSMETAFLAGS) -o $@ $<
public_html/%.html.part: %.md
pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml --template bavbavhaus.net.inline.html5 -M url=$*.html --id-prefix $* -o $@ $<
pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -M url=$*.html -M slug=$* -o $@ $<
public_html/sitemap.html.part: $(NOTES)
pandoc lua pandoc/sitemap.lua index.md $@
dest/%.docx: %.md
test -d dest || mkdir dest
pandoc --data-dir pandoc --resource-path pandoc -d docx.yaml -o $@ $<
.PHONY: clean
clean:
$(RM) public_html/*.html.part
$(RM) public_html/*.html
$(RM) -r dest

View File

@ -1,7 +1,24 @@
Repozitorij z zapiski in skriptami za pretvarjanje zapiskov v različne formate.
Zapiski in skripte za pretvarjanje zapiskov v različne formate in generiranje
<https://bavbavhaus.net>. Glavni repozitorij se nahaja na
<https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v
[`Makefile`](Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc`. Gl. tudi
Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v `Makefile`:
```make
NOTES := $(shell pandoc lua pandoc/collect_notes.lua index.md)
PAGES := $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(NOTES))
GETDEPS = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(shell pandoc lua pandoc/collect_links.lua $(1))) public_html/sitemap.html.part
.PHONY: all
all: $(PAGES)
public_html/%.html: flags = $(patsubst %,-M linkparts=%,$(filter-out $<,$^))
.SECONDEXPANSION:
public_html/%.html: %.md $$(call GETDEPS,%.md)
pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml -M slug=$* $(flags) -o $@ $<
```
[`Makefile`](https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net/Makefile). Za delovanje potrebuje `pandoc`. Gl. tudi
[`pandoc/links.lua`](pandoc/links.lua) za skript, ki išče interne povezave. Gl.
tudi filtre v [`pandoc/filters`](pandoc/filters).

View File

@ -4,16 +4,132 @@ abstract: |
Zapiski okoli Rancièrjevih estetskih konceptov.
...
## *Nerazumevanje*
*politična filozofija*
: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
Kako Ranciere poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
## Nelagodje v estetiki
Rancière ugovarja "teorijam distinkcije" -- to je kritikom estetike, ali kot
ideologije, ali kot nepotrebne filozofije -- s preprosto tezo:
> [Z]meda, ki jo razgaljajo v imenu misli, ki postavi vsako reč na njeno pravo
> mesto, je dejansko vozlišče, v katerem se vzpostavijo misli, prakse in afekti,
> hkrati pa so oropani svojega polja ali svojega "pravega" objekta. Če je
> "estetika" ime neke zmede, je ta "zmeda" dejansko tisto, kar nam pomaga
> identificirati objekte, načine izkušanja in forme umetnostne misli, ki naj bi
> jih izolirali, da bi jo razkrinkali. Razvezati vozel, da bi prakse umetnosti
> ali stetske afekte toliko bolje razločili v njihovi singularnosti, morebiti ne
> pomeni drugega kot zapisati se usodi, da popolnoma spregledamo njihovo
> singularnost. [@ranciere2012nelagodje, 32]
### Rancière vs. kritika ideologije
Rancierjeva metoda enakosti je zaznamovana s prelomom z althusserijansko idejo
naloge intelektualcev
"znanosti" o izkoriščanju, ki se zoperstavlja
. S prelomom s tisto idejo, ki zoperstavlja na eni
strani znanstveno delo intelektualcev ter na drugi lažno izkoriščanih.
### Metoda enakosti
> Na Francoskem smo vojaki in državljani. Biti državljan, vzrok spet za ponos!
> Za reveže to pomeni, da vzdržujejo in ohranjajo bogataše na oblasti in v
> brezdelju. Delati morajo tam pred veličastno enakostjo zakonov, ki tako
> bogatinom, kakor revežem enako prepovedujejo spati pod mostovi, beračiti po
> ulicah in krasti kruh. To je ena izmed dobrin Revolucije. [Choulette v
> @france1962rdeca, 77]
## "Je čas emancipacije minil?"
Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
zastavi kot
Rancière izpostavi teološkos
> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
red.
> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
oziroma marksistični determinizem.
---
Kako Rancixre poveže politično filozofijo in estetiko? Natančneje na primeru
arhitekture. Vprašanje je torej kako je lahko arhitektura prizorišče
političnofilozofskega preverjanja enakosti.
[enakost inteligenc s stroji? kaj ce nova realnost dinamicnega odnosa med
podatki in (algoritmi) predstavlja sposobnost, ki jo ranc. zagovarja kot
clovesko zmoznost]
---
lang: sl
references:
# La mésentente (1995)
- type: book
id: ranciere2005nerazumevanje
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Nerazumevanje"
translator:
- family: Šumič-Riha
given: Jelica
publisher-place: Ljubljana
publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
issued: 2005
language: sl
# Malaise dans l'esthétique (2004)
- type: book
id: ranciere2012nelagodje
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Nelagodje v estetiki"
translator:
- family: Jenko
given: Marko
- family: Benčin
given: Rok
publisher-place: Ljubljana
publisher: ZRC
issued: 2012
language: sl
# Aisthesis (2011)
- type: book
id: ranciere2015aisthesis
author:
@ -28,5 +144,33 @@ references:
publisher: Maska
issued: 2015
language: sl
- type: article-journal
id: ranciere2012je
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Je čas emancipacije minil?"
translator:
- family: Benčin
given: Rok
container-title: "Filozofski vestnik"
volume: XXXIII
issue: 1
issued: 2012
page: 133-145
language: sl
- type: book
id: france1962rdeca
author:
- family: France
given: Anatole
title: "Rdeča lilija"
translator:
- family: Dobida
given: Karel
publisher-place: Ljubljana
publisher: Državna založba Slovenije
issued: 1962
language: sl
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -12,9 +12,12 @@ title: "bavbavhaus.net"
*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
dela](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md),
[tehnologije](teorije_tehnologije.md) in [kapitalističnega
dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
<!--
in [kapitalističnega
razvoja](digresija_o_produktivnem_delu.md).
-->
---
lang: sl

View File

@ -1,88 +0,0 @@
---
title: "Metoda enakosti"
abstract: |
Zapiski okoli Rancièrjevih političnofilozofskih konceptov.
...
## *Nerazumevanje*
*politična filozofija*
: refleksija o skupnosti in njenem smotru, o zakonu in njegovem temelju
Estetske avantgarde stremijo k estetskim revolucijam, se pravi k transformiranju
načina čutenja in izkustva sveta, merijo na "redistribucijo čutnega" (Rancière),
da bi vzpostavile načine, v katerih sistemi delitev določajo dele, preskrbijo
pomene in določajo razmerja med stvarmi vsakdanjega sveta.
## "Je čas emancipacije minil?"
Namesto, da se vpraša, ali je emancipacija ideja preteklosti, Rancière vprašanje
zastavi kot
Rancière izpostavi teološkos
> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
> narekujejo dominantne sile. Pripada teoretskemu arzenalu, ki naj bi obstoječi
> red potrdil kot editi možni svet. Toda to ni res, da živimo v svetu v katerem
> so izginile stare strukture, konflikti in verjetja. Tako imenovana "velika
> pripoved" modernosti ni bila odpravljena -- njeni elementi so bili
> reciklirani. Kar se je zgodilo, ni proces erozije oblasti, konfliktov in
> verjetij, ki se izteka v sredinsko stanje mirne vladavine in ideološkega
> konsenza, temveč aktivni poskus konstruiranja reda dominacije, ki se bo
> sposoben ubraniti vsakršnega odpora in opraviti z vsakršno alternativo, saj se
> predstavlja kot samoumeven in neizbežen. Naš čas torej ni "čas-potem", ampak
> "proti-čas". Evolucija, ki smo ji bili priča zadnja tri desetletja, je strogo
> rečeno intelektualna protirevolucija. [@ranciere2012je, 134]
Za Rancièrja je govor o "post" apologetski govor, ki zgolj potrjuje obstoječi
red.
> Koncepti, argumenti in verjetja, ki naj bi služili kritiki kapitalističnega
> izkoriščanja in državne dominacije ter oborožili tiste, ki se borijo proti
> njima, so čedalje bolj postavljeni v službo prav nasprotnega, torej podpore
> obstoječemu redu dominacije, prikazu nemožnosti izmikanja njegovemu prijemu in
> dokazovanju, da ga upor naredi le še močnejšega. [@ranciere2012je, 134]
Ta obrat, pravi, naj bi si izposodil tri velike teme iz marksističnega arzenala.
Prva je *ekonomska nujnost*, oziroma enačenje ekonomske in zgodovinske nujnosti,
oziroma marksistični determinizem.
---
lang: sl
references:
- type: book
id: ranciere2005nerazumevanje
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Nerazumevanje"
translator:
- family: Šumič-Riha
given: Jelica
publisher-place: Ljubljana
publisher: Filozofski inštitut ZRC SAZU
issued: 2005
language: sl
- type: article-journal
id: ranciere2012je
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Je čas emancipacije minil?"
translator:
- family: Benčin
given: Rok
container-title: "Filozofski vestnik"
volume: XXXIII
issue: 1
issued: 2012
page: 133-145
language: sl
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -62,6 +62,8 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
> in rokopisi na tako prefinjene in zapletene načine, kot bi si želel.
> [@nelson1965complex, 85]
::: {lang=en}
> [This work's] purpose was to create techniques for handling personal file
> systems and manuscripts in progress. These two purposes are closely related
> and not sharply distinct. [...] Indeed, often personal files shade into
@ -77,6 +79,7 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled.
:::
:::
## Izpeljava
@ -99,8 +102,6 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:
2. *Ikonoklazem*.
---
lang: sl
references:

View File

@ -1,57 +0,0 @@
---
title: "Organizacija pesimizma"
...
Izhodišče je besedilo Rancierja.
To je besedilo filozofije politike.
To vseeno potrebuje nekaj razlage. Po eni strani je povezava samoumevna. V
bistvu Ranciere tematizira misliti možnosti politično naprednega delovanja. To
je nekaj arhitekturi zelo domačega, saj ne zaseda zgolj tehničnega mesta znotraj
delitve dela, temveč tudi družbenega. Znotraj sveta se razločuje (ne samo po
vsebini dela) *ideološko*, profesionalnem političnem programu, ki zasleduje
interes arh. kot družbene skupine.
Obstaja tendenca "prevajanja" tem
[kaj dela ranciere]
[ranciere opredeli naš čas kot intelektualno protirevolucijo, potrebujemo
znanost protirevolucij]
Ljudje ponavadi ločujejo arhitekturne zanimivosti in politične zanimivosti. V
skladu s to delitivijo bi Amadea Bordigo arhitektom lahko predstavili kot
projektanta enega žanrskega hotela na obali med Rimom in Napolijem, širšemu
bralstvu pa kot ustanovitelja italijanske komunistične stranke. Njegovo besedilo
[] bi lahko predstavili kot arhitekturno kritiko LCjeve maison, širšemu bralstvu
pa kot "agitko" in teoretsko intervencijo v vprašanje konstantnega kapitala.
Konstruktivna uporaba svojih veščin (optimizem) se vedno dogaja v kontektstu
poraza. Osredotočanje na optimistične in progresivne plati ne odpravlja dejstva,
da absolutno, z znanstvenim konsenzom, izgubljamo. Hkrati pa odkrito izhodišče,
da je konec, ni alibi. Temu pravim, po Benjaminu, organizacija pesimizma.
Vprašanje generacij
Živimo v drugih časih
Včasih živimo v tako drugačnih časih, da se spet čuti ista nujnost in hkrati
nekaj nemogočega, nemogoč prepad.
Hello gl. world.
---
lang: sl
references:
- type: article-magazine
id: tronti2022ondestituent
author:
- family: Tronti
given: Mario
title: "On destituent power"
container-title: "Ill will"
issued: 2022-05-22
URL: https://illwill.com/on-destituent-power
language: en
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -0,0 +1,372 @@
---
title: "Organiziranje pesimizma"
author: "Uroš Mikanovič"
...
V ozadju vsakega spraševanja o progresivnem objektu je intelektualni razvoj od
naše novejše zgodovine do naše sedanjosti, ki takšno spraševanje otežuje.
Prevladujočo pripoved zadnjih štirideset let povzame filozof Jacques Rancière:
> Pravijo, da smo doživeli konec določenega zgodovinskega obdobja: ne le konec
> delitve sveta na kapitalistični in komunistični blok, temveč tudi pogleda na
> svet skozi prizmo razrednega konflikta; ne le konec razrednega konflikta,
> temveč tudi politike, pojmovane kot prakse delitve. Ne le konec mnogih
> revolucionarnih upov ali iluzij, temveč tudi utopij in ideologij nasploh --
> ali v najbolj izčrpni formulaciji, "velikih pripovedi" in verjetij glede usode
> človeštva. Ne le konec nekega obdobja v zgodovini, temveč "zgodovine" same,
> razumljene kot čas obljube, ki naj bi se izpolnila. [@ranciere2012je, 133-134]
Ta pripoved o naši zgodovini kot o "koncu" in naši sedanjosti kot "času post" po
Rancièrju vsiljuje določen pogled na naš čas, na to kaj naš čas omogoča in kaj
onemogoča:
> Čeprav se predstavlja kot kritičen in radikalen, je diskurz o koncu in o
> "post" zgolj določen način izrekanja konfiguracije sveta, ki jo danes
> narekujejo dominantne sile. Priprada teoretskemu arzenalo, ki naj bi obstoječi
> red potrdil kot edini možni svet. [@ranciere2012je, 134]
Takšna intelektualna pokrajina ni ozadje, ki je vredno posebne pozornosti zgolj
kakšne političnofilozofske misli in na katerega se arhitekturna misel lahko
poljubno ozira. "Intelektualna protirevolucija", kot uveljavljanju te pripovedi
pravi Rancière, morda še bolj očitno zadeva arhitekturno misel, kjer so
prispevki k tej pripovedi in njene posledice dobesedno postavljeni pred nas:
intelektualna protirevolucija je na področju arhitekturne očitna, kot je očiten
horizont *Canary Wharf* za rušitvijo *Robin Hood Gardens*.
Rancièrjeva opredelitev tega intelektualnega razvoja kot "protirevolucije" je
pomembna. Ne gre za kolektivno razčaranje, streznitev ali za kolektivno
preusmeritev zavesti. Ne gre za izgubo, ki se je zgodila, ampak za poraz, ki je
bil prizadejan. S takšno opredelitvijo izpostavi, da gre za dejavno
*protirevolucijo*, ki kritično in revolucionarno mišljenje predeluje v lasten
diskurz, izpostavi da je diskurz intelektualne protirevolucije svojo hegemonijo
zgradil "z vključitvijo opisov in pripovedi, argumentov in verjetij, izposojenih
iz kritične tradicije" [@ranciere2012je, 134]. Ta poanta ima dva vredna momenta.
Prvi je, da apologetskemu govoru o nekem koncu in nekem času "post" postavi
vprašanje o kontinuiteti in stopnjevanju. V tem ga lahko vzporedimo tafurijanski
opredelitvi postmodernizma kot do skrajnosti privedenih značilnosti modernega,
kot *hipermodernizem* [gl. @tafuri1989history, 189-193]. Ali, na nekoliko
prenesenem terenu, opredelitvi sodobne arhitekture, ki jo je postavil Rem
Koolhaas, da ta ravno v točkah, kjer se želi osvoboditi modernistične represije
pravil in repeticije, poglablja standardizacijo do razsežnosti kjer modul
postane mozaik [@koolhaas2010junkspace, 140].
Drugi pomemben moment Rancièrjeve opredelitve sodobne intelektualne krajine kot
protirevolucije pa je v tem, da postavi vprašanje: kaj je v kritični zavesti
tako uporabnega za protirevolucionarni diskurz? Ravno to, kar je anticipirano v
vprašanju "ali je čas emancipacije minil?" Ravno to pojmovanje časovnosti,
pojmovanje časa kot niza možnosti. Sodobne kritične zavesti si z intelektualno
protirevolucijo delijo
> predpostavko enosmerne časovnosti globalnega procesa zgodovine oziroma
> trditev, da vse oblike delovanja določa časovnost globalnega procesa, ki
> posameznike in družbe vodi k cilju, ki se ga ne zavedajo. [@ranciere2012je,
> 139]
Rancière imenuje dve, nasprotujoči si, sodobni kritični alternativi
intelektualni protirevoluciji, ki si delita to predpostavko časovnosti. Eno
opredeli kot optimistično diagnozo, drugo kot pesimistično. Prvo predstavlja
postoperaistična teza, da sta prihodnost svobode in avtonomija že navzoči v
oblikah kapitalistične dominacije. Torej interpretacija, da proces
visokotehnološke in dinamične "postindustrializacije" proizvaja novo obliko
subjekta -- *kognitivnega delavca* --, ki bo (objektivno) poklican in opremljen
uresničiti nov svet svobode in enakosti. Drugo predstavlja nasprotna
interpretacija, da pojav kognitivnega delavca pomeni, da je tudi kognitivno moč
človeka zasegel proces industrijske proizvodnje in ga objektiviral kot človeku
tujo moč. Ta apokaliptični diskurz je, po Rancièrju, potem podlaga tistim
teorijam, ki o revoluciji teoretizirajo kot o dejanju nihilistične subverzije
[@ranciere2012je, 140].
Kar po Rancièrju pri obeh tezah prispeva k sodobni pripovedi o "koncu" in k
potrjevanju obstoječega reda kot edinega možnega sveta je, da obe "emancipacijo"
umestita "v obliko časovnosti, ki jo naredi za rezultat svojega nasprotja". S
tako pojmovano emancipacijo je "konec", "ker naj bi bila možnost, ki jo
proizvede nemožnost" [@ranciere2012je, 141]. Izhod, ki ga ponudi Rancière, je
prelom s takšnim pojmovanjem časa in ponoven premislek o tem kaj "emancipacija"
pomeni. V razmerju do imenovanih tez torej zavrne pojmovanje časa kot niza
možnosti, kot procesa, ki globalno ureja ves ritem individualnega in
kolektivnega življenja. Emancipatorno prakso pa opredeli kot prakso, ki afirmira
egalitarnost, ki je predpostavljena tudi v odnosih neenakosti, ["[N]obena naloga
ne more biti izvršena, nobena vednost prenesena, nobena avtoriteta
vzpostavljena, ne da bi gospodar ali učitelj moral vsaj v najmanjši meri s
tistim, ki mu zapoveduje ali ga poučuje, spregovoriti kot 'enak z enakim', torej
predpostaviti, da ima tudi ta zmožnost razumevanja, ki je enaka njegovi. Odnosi
neenakosti lahko delujejo le, zahvaljujoč mnoštvu egalitarnih odnosov."
@ranciere2012je, 142] in ki trenutkom, ko subjekti z lastnim delovanjem
dokazujejo svojo enakost, podeli trajno obliko vidnosti in inteligibilnosti
[@ranciere2012je, 144]. *Splošnejši izraz te formule -- ki je: nasproti
totalizirajočim diagnozam o našem času afirmirati primere, ki niso povsem
zvedljivi na takšno diagnozo, ter jih teoretsko opredeliti -- je tudi podlaga
prispevkom v tej knjigi in je torej tudi prispevek te knjige.*
Toda ustavlili bi se tudi pri temi, ki se ponuja na poti Rancièrjeve kritike:
pri opredelitvi sodobnega razvoja intelektualne krajine kot *protirevolucije* in
razvrščanju na os *optimizem--pesimizem*. Izhajajoč iz te teme lahko opredelimo
Rancièreju obraten -- v smislu komplementaren -- teoretski projekt, ki
ugotovitev, da odnosi neenakosti lahko delujejo le zahvaljujoč mnoštvu
egalitarnih odnosov, ne vzame kot zagotovilo, temveč kot dodatno opozorilo o
delovalnosti protirevolucije. Teoretski projekt, ki Rancièrjevo predpostavko
enakosti razume *znotraj* delovanja protirevolucije, oziroma kot je problem
izražen v romanu *Rdeča lilija*:
> Na Francoskem smo vojaki in državljani. Biti državljan, vzrok spet za ponos!
> Za reveže to pomeni, da vzdržujejo in ohranjajo bogataše na oblasti in v
> brezdelju. Delati morajo tam pred veličastno enakostjo zakonov, ki tako
> bogatinom, kakor revežem enako prepovedujejo spati pod mostovi, beračiti po
> ulicah in krasti kruh. To je ena izmed dobrin Revolucije. [@france1962rdeca,
> 77]
Torej ob tem, da Rancière izpostavljeni nevarnosti protirevolucije nazadnje
vseeno zoperstavi optimistično "zaupanje v njeno pozitivno dinamiko", ostaja
luknja za tisto misel, ki izhaja iz "pesimistične diagnoze". Te ne moremo
podcenjevati, da gre zgolj za samozadovoljno "pankersko zavest", temveč ji
priznati upravičenost njenega vprašanja: ali avtomatski in dinamični strojni
sistemi, ki vzhajajo na podlagi aktualnega razvoja v zbiranju in obdelovanju
podatkov, uhajajo razlagam utemeljenih v družbenosti (političnosti) teh
procesov, ker uhajajo človeški skupnosti?
Takšno -- algoritemsko izpeljano onkraj običajnih sposobnosti človeške kognicije
-- arhitekturo lahko šele pričakujemo. [gl. @morel2019theorigins] A osnovna
*tujost* procesov, ki se vršijo na področju zidave, je že dolgo priznana.
Nadležen prikaz tega je na primer diskurz o stanovanjski krizi in ostalih
posledicah špekulacije oziroma zasebne lastnine. Kljub temu, da gre za redno
temo novinarskega poročanja in strokovnih razprav, informacije in mnenja "iz
prve roke" lahko slišimo zgolj s strani žrtev teh procesov. Ko že mislimo, da
smo na okroglo mizo ali na informativno oddajo povabili odgovorno osebo, nam ta,
solidarno z nami, opiše delovanje *trga*. Nazadnje pa je tujost procesov
predstavljena tudi kot *želen* način (ne)poseganja v prostor. Tako je višji
častnik izraelskih vojaških sil umik človeškega preverjanja rezultatov
avtomatskih statističnih modelov za določanje tarč -- ljudi in stavb v Gazi --
komentiral sistem:
> Dokazal se je. Nekaj je na tem statističnem pristopu, kar vzdržuje določeno
> normo in standard. V tej operaciji je bilo nelogično veliko bombnih napadov.
> Po mojem spominu, brez primere. In veliko bolj zaupam statističnemu mehanizmu
> kot vojaku, ki je pred dvema dnevoma izgubil prijatelja. Vsi tam, vključno z
> mano, so 7\. oktobra nekoga izgubili. Stroj je to storil hladnokrvno in zaradi
> tega je bilo lažje. [@abraham2024lavender]
Pesimistične diagnoze torej imajo svoj smisel. Odzivne so na vse vidnejšo
tendenco "outsourcanja" profesionalnih in avtorskih odločitev družbenim strojem,
kjer človeška odgovornost ni zgolj prikrita, temveč je samo vprašanje
odgovornosti onemogočeno. Proces v svoji osnovi ni nov. Ob neki drugi, a
tehnopolitično sorodni priložnosti teoretik in kritik Walter Benjamin, s
srhljivo anticipacijo, zavzame pesimistično stališče:
> [P]esimizem na celi črti. Vsekakor in povsem. Nezaupanje v usodo literature,
> nezaupanje v usodo svobode, nezaupanje v usodo evropskega človeštva, predvsem
> pa nezaupanje, nezaupanje in nezaupanje v vsak sporazum: med razredi, med
> narodi in med posamezniki. Ter neomejeno zaupanje izključno v I. G. Farben in
> v mirno izpopolnitev vojnega letalstva. [@benjamin2016nadrealizem, 50]
Toda ne kot melanholični fatalizem ali za voljo nekakšne poetike odpovedi.
Fatalizem je prepoznal ravno na strani optimizma takratnih meščanskih in
reformističnih strank, ki so svoje kompromise opravičevale z vero v napredek. S
to vero so opravičevale obljubo, da je prihodnost svobode v tem, da vsakdo že
živi "kot da je svoboden" -- torej, da je svoboda že v drži do podobe svobode
--, med tem ko napredek koraka *svoj* korak.
Nasproti temu Benjamin predlaga neodložljivo *organiziranje pesimizma*. To je,
odpoved tistim nalogam, h katerim so politične in umetniške avantgarde rade
poklicane -- posredovanje podob uresničene ali prihajajoče svobode -- in
mapiranje tistih funkcij, ki preostanejo po tej odpovedi, ali so z njo šele
omogočene. Torej organiziranje na lastnem področju delovanja, brez alibijev v
idejah svobode, napredka, enakosti. Ta poziv -- preusmeritev profesionalne
pozornosti od vprašanj odnosa umetniškega dela *do* družbe k vprašanju odnosa
umetniškega dela *znotraj* nje -- Benjamin nadaljuje v *Avtor kot proizvajalec*,
[@benjamin2016avtor] kjer za organiziranje pesimizma postavi neposrednejša
vprašanja. Z njimi lahko olajšamo uvodne zadržke do spraševanja: namesto, da se
vprašamo o odnosu arhitekturnega objekta do ideje progresivnosti, se lahko
vprašamo o progresivnosti znotraj arhitekture. Pri iskanju progresivnega objekta
arhitekture se lahko, povzeto po Benjaminu, vprašamo: *Ali je svoje sodelavce --
v našem primeru arhitektke in arhitekte -- kaj naučil in ali je podal predloge
za prefunkcioniranje romana, drame, pesmi in, v našem primeru, arhitekture?*
<!--
Pesimističen v tem, da se odpoveduje zavzemanju tistih vlog, ki
Fatalizem
prepoznal ravno pri takratnih meščanskih in reformističnih strankah, ki so svoje
kompromise utemeljevale v optimizmu, ki je veleval, da je lepša prihodnost v
tem, da vsakdo že živi "kot da je svoboden", torej v spremembi drže do podobe
svobode.
V tem primeru pesimizem predstavlja odpoved od tistih vlog, ki si jih je
inteligenca in umetniške avantgarde
*Organiziranje*, ker morebitnih nalog inteligence ni več mogoče kontemplativno
izpolniti. *Pesimizem*, ker se odpoveduje
Ne vprašanje ali je kar političnega v arhitekturi, ampak ali je kaj
arhitekturnega v politiki.
Vprašanje odnosa arhitekturnega dela do napredka, ampak postavi vprašanje
napredka znotraj arhitekturnega delovanja.
Iskanje progresivnega objekta kot iskanje tistih margin
Funkcija pesimizma je natančneje mapirati
> V imenu svojih litararnih prijateljev postavi ultimat, vpričo katerega mora ta
> brezvestni, diletantski optimizem nedvomno pokazati svoje barve: kje so
> predpostavke revolucije? V spremembi drže ali zunanjih razmer? To je
> kardinalno vprašanje, ki določa razmerje politike do morale in ne dopušča
> nobene potlačitve. [@benjamin2016nadrealizem, 50]
In kaj je odgovor?
scientific method: What
if automation already shows that there is a dynamic relation intrinsic to
computational processing between input data and algorithmic instructions,
involving a non-linear elaboration of data? What if this dynamic is not simply
explainable in terms of its a posteriori use, i.e., once it is either socially used or
mentally processed?
zakaj je org. pesimizma še pomembna za arh.? (ker vrne pozornost nazaj na
tehniko? Kako?)
[rancixre opredeli naš čas kot intelektualno protirevolucijo, potrebujemo
znanost protirevolucij]
On predlaga nekaj tretjega, (KAJ) mi pa bi nekoliko premestili njegov diskurz. Zakaj?
Ker ima intelektualna protirevolucija realno podlago. Želimo teorijo
protirevolucij. Osredotočili bi se na njegovo opredelitev optimistične in
pesimistične diagnoze in v to umestili tudi njegov predlog, ki je nenazadnje
tudi optimističen.
Metoda enakosti se nenazadnje poigrava z zaupanjem v "pozitivno dinamiko" (145)
torej ga lahko umestimo med optimiste in zatorej moramo svojo kritiko
nadaljevati med pesimisti.
Konstruktivna uporaba svojih veščin (optimizem) se vedno dogaja v kontektstu
poraza. Osredotočanje na optimistične in progresivne plati ne odpravlja dejstva,
da absolutno, z znanstvenim konsenzom, izgubljamo. Hkrati pa odkrito izhodišče,
da je konec, ni alibi. Temu pravim, po Benjaminu, organizacija pesimizma.
[gl. Delitev čutnega](delitev_cutnega.md)
-->
---
lang: sl
reference-section-title: Literatura
references:
- type: article-journal
id: ranciere2012je
author:
- family: Rancière
given: Jacques
title: "Je čas emancipacije minil?"
translator:
- family: Benčin
given: Rok
container-title: "Filozofski vestnik"
volume: XXXIII
issue: 1
issued: 2012
page: 133-145
language: sl
- type: book
id: tafuri1989history
author:
- family: Tafuri
given: Manfredo
title: "History of Italian architecture, 1944--1985"
publisher-place: Cambridge, Mass.
publisher: MIT Press
issued: 1989
language: en
- type: chapter
id: koolhaas2010junkspace
author:
- family: Koolhaas
given: Rem
title: "Junkspace"
container-title: "Constructing a new agenda for architecture: architectural theory 1993--2009"
editor:
- family: Sykes
given: A. Krista
publisher-place: New York
publisher: Princeton Architectural Press
issued: 2010
page: 136-151
language: en
- type: book
id: france1962rdeca
author:
- family: France
given: Anatole
title: "Rdeča lilija"
translator:
- family: Dobida
given: Karel
publisher-place: Ljubljana
publisher: Državna založba Slovenije
issued: 1962
language: sl
- type: article-journal
id: morel2019theorigins
author:
- family: Morel
given: Philippe
title: "The origins of discretism: thinking unthinkable architecture"
title-short: "The origins of discretism"
container-title: "Architectural design"
volume-title: "Discrete: reappraising the digital in architecture"
volume: 89
issue: 2
issued: 2019
page: 15-21
language: en
- type: article-magazine
id: abraham2024lavender
author:
- family: Abraham
given: Yuval
title: "'Lavender': the AI machine directing Israel's bombing spree in Gaza"
container-title: "+972"
issued: 2024-04-03
url: https://www.972mag.com/lavender-ai-israeli-army-gaza/
language: en
- type: chapter
id: benjamin2016nadrealizem
author:
- family: Benjamin
given: Walter
title: "Nadrealizem: zadnji posnetek evropske inteligence"
translator:
- family: Tomšič
given: Samo
container-title: "Usoda in značaj"
publisher-place: Ljubljana
publisher: Beletrina
issued: 2016
page: 39-51
language: sl
- type: chapter
id: benjamin2016avtor
author:
- family: Benjamin
given: Walter
title: "Avtor kot proizvajalec"
translator:
- family: Gorenšek
given: Peter
container-title: "Usoda in značaj"
publisher-place: Ljubljana
publisher: Beletrina
issued: 2016
page: 81-96
language: sl
- type: article-magazine
id: tronti2022ondestituent
author:
- family: Tronti
given: Mario
title: "On destituent power"
container-title: "Ill will"
issued: 2024-04-22
accessed: 2024-05-08
URL: https://illwill.com/on-destituent-power
language: en
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -0,0 +1,19 @@
-- local l = require("pandoc.logging")
local read = pandoc.read
assert(#arg == 1, "\n" ..
"[ERROR] usage: pandoc lua collect_links.lua <file>...")
local f = assert(io.open(arg[1]), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. arg[1] .. " for reading.")
local data = f:read("a")
f:close()
local visited = {}
read(data):walk({ Link = function (link)
local f = io.open(link.target)
if f == nil then return else f:close() end
if visited[link.target] then return end
visited[link.target] = true
io.write(link.target .. "\n")
end })

View File

@ -0,0 +1,23 @@
local read = pandoc.read
assert(#arg == 1, "\n" ..
"[ERROR] usage: pandoc lua collect_all.lua <index file>")
local visited = {}
local function collect (fp)
local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
visited[fp] = true
io.write(fp .. "\n")
local data = f:read("a")
f:close()
read(data):walk({ Link = function (link)
local f = io.open(link.target)
if f == nil then return else f:close() end
if visited[link.target] then return end
visited[link.target] = true
collect(link.target)
end })
end
collect(arg[1])

View File

@ -0,0 +1,11 @@
---
from: markdown
toc: true
citeproc: true
csl: chicago-fullnote-sl
filters:
- localize_quotes.lua
- update_internal_targets.lua
template: bavbavhaus.net.part.html5
to: html
...

View File

@ -1,11 +1,8 @@
---
from: markdown
toc: true
citeproc: true
csl: chicago-fullnote-sl
filters:
- localize-quotes.lua
- update_internal_targets.lua
- insert_links.lua
- insert_bodypart.lua
- insert_linkparts.lua
template: bavbavhaus.net.html5
to: html
...

View File

@ -1,9 +1,10 @@
---
from: markdown+wikilinks_title_before_pipe
reference-doc: reference-sl.docx
from: markdown
citeproc: true
csl: chicago-fullnote-bibliography-sl
filters:
- pandoc-quotes.lua
- localize_quotes.lua
- delink.lua
reference-doc: reference-sl.docx
to: docx
...

View File

@ -0,0 +1,16 @@
local RawBlock = pandoc.RawBlock
SCRIPT_NAME = "insert_bodypart.lua"
os.setlocale("C")
return {
{ Meta = function (meta)
if not meta["bodypart"] then return end
local fp = meta["bodypart"]
local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
meta["bodypart"] = RawBlock("html5", f:read("a"))
f:close()
return meta
end }
}

View File

@ -2,23 +2,23 @@
local MetaList = pandoc.MetaList
local RawBlock = pandoc.RawBlock
SCRIPT_NAME = "insert_links.lua"
SCRIPT_NAME = "insert_linkparts.lua"
os.setlocale("C")
return {
{ Meta = function (meta)
if not meta["links"] then return end
if type(meta["links"]) == "string" then
meta["links"] = { meta["links"] }
if not meta["linkparts"] then return end
if type(meta["linkparts"]) == "string" then
meta["linkparts"] = { meta["linkparts"] }
end
local links = MetaList({})
for _,fp in ipairs(meta["links"]) do
for _,fp in ipairs(meta["linkparts"]) do
local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
links:insert(RawBlock("html5", f:read("a")))
f:close()
end
meta["links"] = links
meta["linkparts"] = links
return meta
end }
}

View File

@ -1,22 +0,0 @@
-- local l = require("pandoc.logging")
local json = pandoc.json
local Link = pandoc.Link
SCRIPT_NAME = "insert_sitemap.lua"
os.setlocale("C")
return {
{ Meta = function (meta)
local sitemap_filepath = meta["sitemap-file"] or "sitemap.json"
local f = assert(io.open(sitemap_filepath), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. sitemap_filepath)
local sitemap = json.decode(f:read("a"))
f:close()
local sitemap_meta = pandoc.MetaList({})
sitemap:map(function (item)
sitemap_meta:insert(Link(item, item))
end)
meta["sitemap"] = sitemap_meta
return meta
end }
}

View File

@ -1,15 +0,0 @@
-- local l = require("pandoc.logging")
local stringify = pandoc.utils.stringify
local Link = pandoc.Link
SCRIPT_NAME = "insert_url.lua"
os.setlocale("C")
return {
{ Meta = function (meta)
local target = PANDOC_STATE["input_files"][1]
local title = stringify(meta["title"] or target)
meta["url"] = Link(title, target)
return meta
end }
}

View File

@ -1,31 +0,0 @@
-- local l = require("pandoc.logging")
local read = pandoc.read
assert(#arg > 0, "\n" ..
"[ERROR] usage: pandoc lua links.lua [--follow] <file>...")
local should_follow = arg[1] == "--follow" and true or false
local function file_exists (fp)
local f = io.open(fp)
if f ~= nil then f:close() return true else return false end
end
local visited = {}
local function find_links (fp)
local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
local data = f:read("a")
f:close()
read(data):walk({ Link = function (link)
if not file_exists(link.target) then return end
if visited[link.target] then return end
visited[link.target] = true
io.write(link.target .. "\n")
if should_follow then find_links(link.target) end
end })
end
for i = should_follow and 2 or 1, #arg do
find_links(arg[i])
end

144
pandoc/sitemap.lua 100644
View File

@ -0,0 +1,144 @@
local l = require("pandoc.logging")
local read = pandoc.read
assert(#arg == 2, "\n" ..
"[ERROR] usage: pandoc lua sitemap.lua <index file> <output file>")
local node_list = {}
local graph_map = {}
local function collect (fp)
local f = assert(io.open(fp), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. fp .. " for reading.")
table.insert(node_list, fp)
graph_map[fp] = { order = #node_list, nodes = {} }
local data = f:read("a")
f:close()
local visited = {}
read(data):walk({ Link = function (link)
local f = io.open(link.target)
if f == nil then return else f:close() end
if visited[link.target] then return end
visited[link.target] = true
table.insert(graph_map[fp]["nodes"], link.target)
if not graph_map[link.target] then collect(link.target) end
end })
end
collect(arg[1])
local L = {
SW = ".", L = "<", W = "-", NW = ".",
S = "|", X = " ", N = "|",
SE = "'", R = ">", E = "-", NE = "'",
}
local layout = {}
local r_wing = {}
local l_wing = {}
for i,node in ipairs(node_list) do
r_wing[i] = {}
layout[i] = node
l_wing[i] = {}
end
local function reverse (t)
for i=1,#t//2 do
t[i],t[#t-i+1] = t[#t-i+1],t[i]
end
return t
end
local function find_free_col(wing, a, b)
local col = 1
while true do
for i=a,b do
local cell = wing[i][col]
if cell ~= nil and cell ~= L["X"] then
goto continue
end
end
do return col end
::continue::
col = col + 1
end
return col
end
for _,node in ipairs(node_list) do
local a_node = graph_map[node]
for _,node in ipairs(a_node["nodes"]) do
local a = a_node["order"]
local b = graph_map[node]["order"]
local i1 = 1
local ia = math.min(a,b)
local ib = math.max(a,b)
local iz = #node_list
local wing = a < b and r_wing or l_wing
local r_first, l_first = true, true
local first = a < b and r_first or l_first
local col = find_free_col(wing, ia, ib)
if col == 1 then col = 2 end
local a_row = wing[ia]
if a_row[1] == nil or a_row[1] == " " then
a_row[1] = a < b and "-" or "<"
end
for i=1,col-1 do
if a_row[i] == nil or a_row[i] == L["X"] then a_row[i] = "-" end
end
a_row[col] = "."
for i=ia+1,ib-1 do
for j=1,col-1 do
if wing[i][j] == nil then wing[i][j] = " " end
end
wing[i][col] = "|"
end
local b_row = wing[ib]
if b_row[1] == nil or b_row[1] == " " then
b_row[1] = a < b and ">" or "-"
end
for i=1,col-1 do
if b_row[i] == nil or b_row[i] == L["X"] then b_row[i] = "-" end
end
b_row[col] = "'"
end
end
-- write
local data = {}
table.insert(data, "<nav id=\"sitemap\">")
table.insert(data, "<header>")
table.insert(data, "<h1>sitemap</h1>")
table.insert(data, "</header>")
table.insert(data, "<pre>")
-- pad right wing
local r_wing_pad = 1
for _,len in pairs(r_wing) do
if #len > r_wing_pad then r_wing_pad = #len end
end
-- pad node names
local node_pad = 1
for _,s in pairs(layout) do
if s:len() > node_pad then node_pad = s:len() end
end
for i,v in ipairs(layout) do
local row = {}
local v = ("%-"..node_pad.."s"):format(v)
local a = v:gsub("(.+)%.md", "<a href=\"%1.html\">%0</a>")
table.insert(row,(("%"..r_wing_pad.."s"):format(table.concat(reverse(r_wing[i])))))
table.insert(row,((" %s "):format(a)))
table.insert(row,(table.concat(l_wing[i])))
table.insert(data,table.concat(row))
end
table.insert(data, "</pre>")
table.insert(data, "</nav>")
local f = assert(io.open(arg[2], "w"), "\n" ..
"[ERROR] could not open " .. arg[2] .. " for writing.")
f:write(table.concat(data, "\n"))
f:close()

View File

@ -7,24 +7,22 @@
<head>
<meta charset="utf-8" />
<meta name="generator" content="pandoc" />
<meta name="viewport" content="width=device-width, initial-scale=1.0, user-scalable=yes" />
<meta name="viewport"
content="width=device-width, initial-scale=1.0, user-scalable=yes" />
$if(description-meta)$
<meta name="description" content="$description-meta$" />
$else$
<meta name="description" content="bavbavhaus.net" />
$endif$
<title>bavbavhaus.net/$pagetitle$</title>
<title>$pagetitle$, bavbavhaus.net</title>
<link rel="icon" href="favicon.svg" />
<link rel="stylesheet" href="css/style.css" />
</head>
<body>
<body$if(slug)$ id="$slug$"$endif$>
<main>
<article class="post">
<article class="post head">
<header>
<h1>
<a href="index.html">bavbavhaus.net</a>
/
<a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
<h1><a href="$url$">$pagetitle$</a></h1>
$if(abstract)$
$abstract$
$endif$
@ -39,10 +37,8 @@ $endif$
$endif$
$body$
</article>
$for(links)$
<article class="post link">
$for(linkparts)$
$it$
</article>
$endfor$
</main>
</body>

View File

@ -1,15 +0,0 @@
<header>
<h1><a href="$url$">$if(title)$$title$$else$$pagetitle$$endif$</a></h1>
$if(abstract)$
$abstract$
$endif$
</header>
$if(toc)$
<nav>
$if(toc-title)$
<h2>$toc-title$</h2>
$endif$
$table-of-contents$
</nav>
$endif$
$body$

View File

@ -0,0 +1,17 @@
<article$if(slug)$ id="$slug$"$endif$ class="post tail">
<header>
<h1><a href="$url$">$pagetitle$</a></h1>
$if(abstract)$
$abstract$
$endif$
</header>
$if(toc)$
<nav>
$if(toc-title)$
<h2>$toc-title$</h2>
$endif$
$table-of-contents$
</nav>
$endif$
$body$
</article>

View File

@ -367,6 +367,8 @@ podrejen kapitalu.
<!-- MEW 26/3, 264 -->
[test](test.md)
---
lang: sl
references:

View File

@ -5,7 +5,7 @@
--font-family: monospace;
/* font-derived column width */
--col-w: clamp(33.33vw, 80ch, 80vw);
--col-w: clamp(33.333vw, 80ch, 80vw);
/* colors */
--fg-c: #000000;
@ -161,6 +161,10 @@ code {
color: var(--link-c);
}
sup {
line-height: 0;
}
/* image and multimedia */
@ -212,6 +216,13 @@ article.post>nav {
margin-block: 1rlh;
}
/* div.fauxnote */
div.fauxnote {
opacity: 0.667;
}
/* div.horizontal */
div.horizontal {

View File

@ -1,5 +1,5 @@
---
title: "Teorije tehnologije"
title: "Teorije tehnologij"
...
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
@ -455,6 +455,54 @@ produktivna sila
- kapitalizem in UI II -- dinamična avtomatizacija
> Within the context of this *all-machine phase* transition of digital
> capitalism, it is no longer sufficient to side with the critical theory that
> accuses computation to be reducing human thought to mere mechanical
> operations. As information theorist Gregory Chaitin has demonstrated,
> incomputability and randomness are to be conceived as very condition of
> computation. If techno-capitalism is infected by computational randomness and
> chaos, the traditional critique of instrumental rationality therefore also has
> to be put into question: the incomputable cannot be simply understood as being
> opposed to reason. [@parisi2015instrumental, 125]
- Dinamična avtomatizacija, algoritemski kapitalizem
- zastarelost klasične kritične teorije v razmerju do sodobne tehnološke
realnosti
- onkraj človeškega odzivnega časa, nova strojna ekologija
- Po LG, ko človek postane živi fosil (prehiti ga tehnologija)
- McKanzie trading at the speed of light (2021)
- Zanima nas strukturna povezanost UI (tehnologije) in kapitalizma. Ne različni
načini (in z njimi povezani problemi) uporabe tehnologije v kapitalizmu.
- Kritika instrumentalnega uma?
## Hui, "ChatGPT, or the eschatology of machines"
Karl Löwith, *Meaning in history*: moderna filozofija zgodovine je
sekularizacija eshatologije.
"[N]ovost in pomen umetne inteligence je skrita [buried] za eshatološkim
imaginarijem, za sodobnimi [modern] stereotipi strojev in industrijske
propagande." [@hui2023chatgpt, 3]
Ne-mehanistični stroji.
Obravnava odziva: "nothing unusual, stroji as usual"
Dupuy, the mechanization of mind
Geogheigan
gl. Ducrout, slovenian lectures
<!--
(346--361)
@ -573,5 +621,21 @@ references:
publisher: Pluto Press
issued: 2019
language: en
- type: chapter
id: parisi2015instrumental
- type: article-journal
id: hui2023chatgpt
author:
- family: Hui
given: Yuk
title: "ChatGPT, or the eschatology of the machines"
title-short: "ChatGPT"
container-title: "e-flux"
issue: 137
issued:
month: 6
year: 2023
page: 3-10
language: en
# vim: spelllang=sl
...

View File

@ -229,6 +229,21 @@ Po Rancièrju obstajajo [trije režimi umetnosti](delitev_cutnega.md):
vprašanje estetike politično vprašanje.
- Postvarjenje (reification)
- Schillerjeva teorija države? (estetika države)
- dinamična država pravic
- etična država dolžnosti
- estetska država lepega občevanja
- Estetika vsakdanjega življenja
- Alltag (Max Weber) -- rutina
- Lebenswelt (Huserl) -- svet v katerem smo pred vsako refleksijo (vpetost v
svet ima prednost pred refleksijo)
---
lang: sl
references: