Posodobljen README.md

.gitignore

@@ -1,3 +1,4 @@
 *.html
 *.docx
+*.pdf
 !reference-sl.docx

README.md

@@ -1,35 +1,14 @@
-Zapiski in skripte za pretvarjanje zapiskov v različne formate in generiranje
-<https://bavbavhaus.net>. Glavni repozitorij se nahaja na
-<https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
+Zapiski in skripte za pretvarjanje zapiskov v različne formate in generiranje <https://bavbavhaus.net>.
+Glavni repozitorij kode je <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
 
-Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v `Makefile`:
+Za delovanje potrebuje [`pandoc`](https://pandoc.org/) in `make` (gl. [`makefile`](makefile)).
 
-```make
-.PHONY: all
-all: dependencies.mk
+V [`pandoc/filters/`](pandoc/filters) hranimo filtre, ki med generiranjem dodatno prirejajo vsebino in formo zapiskov.
+Primerjaj [izvorno kodo tega zapisa](https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net) z generiranim na <https://bavbavhaus.net/README.html>, ki gre, med drugim, čez [`pandoc/filters/inline_lua.lua`](pandoc/filters/inline_lua.lua) filter.
 
-dependencies.mk:
-	pandoc lua pandoc/dependencies.lua index.md $@
-
-include dependencies.mk
-
-PANDOCFLAGS := --data-dir pandoc
-BAVBAVHAUSFLAGS = $(PANDOCFLAGS) -M slug=$*
-
-public_html/%.html: parts = $(filter-out $<,$^)
-public_html/%.html: %.md
-	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.yaml $(patsubst %,-M parts=%,$(parts)) -o $@ $<
-
-public_html/%.html.part: %.md
-	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -o $@ $<
+```lua {.inline}
+local f = io.open("pandoc/filters/inline_lua.lua")
+local data = f:read("a")
+f:close()
+return pandoc.CodeBlock(data)
 ```
-
-Navodila za uporabo:
-
-```sh
-# install dependencies (debian)
-sudo apt install pandoc
-make
-```
-
-

arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md

@@ -125,7 +125,7 @@ Informacijsko podprta prestrukturacija področja zidave, digitalizacija prostors
 [@lloyd2016industries, 2-3]
 Rutinizacija dela in poudarek na nadzorni vlogi tehničnih poklicev, ki ju uvajanje informacijskih tehnologij v delovne procese običajno predstavlja, sta na primer vzbudila pozornost do vprašanj statusa arhitekturnega dela kot intelektualnega dela ter odnosa arhitekturnega dela do ostalih delavcev na področju zidave.
 [@corna2022architecture]
-Ob tem je širši pomen sodobnega tehnološkega razvoja spodbudil tudi ponovne preglede zgodovinskega odnosa med arhitekturo in tehnologijo oziroma tehnološko podlago vzpostavitve novoveške arhitekture.
+Ob tem je širši pomen sodobnega tehnološkega razvoja spodbudil tudi ponovne preglede zgodovinskega odnosa med arhitekturo in tehnologijo oziroma tehnološke podlage vzpostavitve novoveške arhitekture.
 [gl. @aureli2023architecture; @carpo2011thealphabet]
 
 Aktualno razpravo produktivno informirajo prispevki italijanskega arhitekturnega zgodovinarja in teoretika Manfreda Tafurija iz 60. in 70. let 20. stoletja, kjer tehnični predlogi in njihova družbena vsebina predstavljajo pomembno ozadje sami vzpostavitvi [arhitekture kot intelektualne prakse v renesansi](renesansa.md) in osrednjo problematiko, ki spremlja modernistično arhitekturo.
@@ -148,20 +148,18 @@ Ti motivi so izraženi v Tafurijevem članku *Lavoro intellettuale e sviluppo ca
 Ker tematizira razvoj informacijskih tehnologij šele v svojem nastajanju in v času, ko so v primerjavi z danes sorazmerno površno in izjemoma vključene v delovne procese, deluje nekoliko tendenciozno.
 Vsebina članka je zato v manjši meri vključena v kasnejše izdaje Tafurijevih del ter posledično še ni povsem izčrpana.
 Tafuri svojem prispevku zazna bistveno disruptivno vlogo, ki jo informacijska tehnologija šele bo imela pri prekvalifikaciji intelektualnega dela.
+
 Njegovo hipotezo, da programski jeziki in avtomatski sistemi nadzora ter vrednotenja, s tem ko številne funkcije intelektualnih poklicev objektivirajo v računalniških postopkih, naznanjajo realno avtonomijo kapitala in preseganje ideološke funkcije intelektualcev, lahko razberemo v sodobnih marksovskih interpretacijah kapitala in kapitalizma.
 [gl. @krasovec2021tujost]
-
-Te se, da bi zajele kvalitativno razliko, ki jo predstavlja razvoj informacijskih tehnologij in njihova vseprisotna raba v produkcijskih procesih, vračaju k Marxovemu konceptu [realne subsumpcije](realna_subsumpcija.md).
+Te se, da bi zajele kvalitativno razliko, ki jo predstavlja razvoj informacijskih tehnologij in njihova vseprisotna raba v produkcijskih procesih, vračajo k Marxovemu konceptu [realne subsumpcije](realna_subsumpcija.md).
 Marx z njim označuje proces pri katerem kapital -- na podlagi formalne subsumpcije, to je formalne podreditve predobstoječega delovnega procesa kapitalskemu razmerju, in pod zahtevo produkcije relativne presežne vrednosti -- materialno, na ravni tehnološkega procesa, spremeni delovni proces in postane specifičen način produkcije.
 [@marx1994economic, 105-106]
+Stroji sprva, v času industrijske revolucije, lažje nadomeščajo motorične in mehanične človeške funkcije in tako spreminjajo manualno, obrtniško delo.
+Izum računalnikov -- strojev s spominom in programom -- ter njihova množična raba pa naj bi napovedovala možnosti avtomatizacije nekaterih specializiranih nalog, ki jih opravljajo intelektualni poklici, in s tem realno subsumpcijo intelektualnega dela pod kapitalom.
+Osrednjo problematiko tako vidimo v subsumpciji arhitekturnega dela kot intelektualnega dela v produktivno delo, to je v delo za kapital.
 
-Branje tafurijanske kritike arhitekturne ideologije
-
-
-Zgodovinski prehod od strojnega nadomeščanja motoričnih in mehaničnih človeških funkcij do strojnega nadomeščanja umnih funckij naj bi potrjeval 
-
-Te teoretizirajo o kvalitativni razliki, ki jo predstavlja 
-Takšna analiza 
+Vprašanje subsumpcije arhitekturnega dela tudi natančneje usmeri razpravo o povezavi med arhitekturo in kapitalizmom, ki se je, v sklopu splošne marksistične obravnave odnosa med kapitalizmom in kulturo, večkrat omejila na vprašanja okoli položaja umetnosti na trgu oziroma o statusu umetniškega dela kot blaga.
+Ključno vprašanje pa je, pravi teoretik in umetnik Dave Beech, 
 
 Potencialno pa produktivno usmerja tudi aktualne razprave o delu in tehnologiji znotraj arhitekturne teorije.
 
@@ -172,25 +170,24 @@ Pa vendar izvora arhitekturnih ideologij ne prepozna enostavno v producentih sam
 Pojem arhitekture tako razvija skozi različne vloge, ki jih arhitekturna praksa zavzema znotraj kapitalističnega razvoja.
 Enkrat na strani, ko vodi industrializacijo gradbenega sektorja, drugič, ko je sama predmet industrializacije.
 
-Osrednjo problematiko tako vidimo v subsumpciji arhitekturnega dela kot intelektualnega dela v produktivno delo, to je v delo za kapital, ki jo potencialno oznanjajo zadnji 
-
-Z razvojem računalnikov je specializirane naloge, ki jih opravljajo arhitekti ali oblikovalci, možno avtomatizirati in nekatere funkcije opraviti veliko hitreje, kot je to mogoče s človeškim delom.
 
 
 
 Dokler stroji nadomeščajo pretežno ročno delo in mehanske dejavnosti, arhitektura te procese upravlja.
-Postavlja se za avantgardo industrializacije, ne le gradbišča in gradbene industrije [@ferro2016dessin], temveč industrijske odnose posplošuje na gospodinjstvo, stanovanjski blok, mesto -- na področju reprodukcije delovne sile.
+Postavlja se za avantgardo industrializacije, ne le gradbišča in gradbene industrije, temveč industrijske odnose posplošuje na gospodinjstvo, stanovanjski blok, mesto -- na področju reprodukcije delovne sile.
+
+[@ferro2016dessin]
 
 ::: {lang=en}
 
-> With the development of computers, electronic instruments and, later, microprocessors, the many specialized tasks performed by engineering, design and technical service departments could now be automated and certain detailed functions Imitated repeatedly at a much faster rate than that possible by human labour.
+> With the development of computers, electronic instruments and, later, microprocessors, the many specialized tasks performed by engineering, design and technical service departments could now be automated and certain detailed functions imitated repeatedly at a much faster rate than that possible by human labour.
 >
 > If the elements of manual labour could be broken down to a certain number of basic physical motions, then, in principle at any rate, a similar breakdown of elements of mental labour can also be achieved.
 > When "codified", these can be incorporated into computers and other microelectronic devices.
 > It is this form of subdivision, classification and codification of the elements of mental labour that helps to accelerate the process of automation of conception.
 >
 > At present the process is in its infancy, and the hardware and software components of this process appear as "tools" and "aids" to the conception workers rather than as their dispossessors.
-> But the technology of, for Instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in embryoniC form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon of the process of conception.
+> But the technology of, for instance, computer-aided design (CAD) -- developed on the basis of minicomputers, digitizing boards and visual display units -- contains, in embryonic form, the very elements which can lead to a greater objectiflcatlon of the process of conception.
 [@ramtin1991capitalism, 75]
 
 :::
@@ -208,15 +205,6 @@ Postavlja se za avantgardo industrializacije, ne le gradbišča in gradbene indu
 -->
 
 
-Posledice tehnološkega razvoja, vsaj kar se tiče vprašanj "proletarizacije arhitekta" ali možnosti njihovega avtonomnega delovanja, ostajajo dvoumne.
-
-V središču naloge je torej ...
-Eno glavnih področij kjer se razvija/nastaja je software.
-
-Ključno je, da je sama ideološka funkcija arhitekture umeščena v zgodovino
-
-Na podlagi opredelitve kritike ideologije kot navezovanja intelektualnih
-produktov na njihov družbeno okolje 
 
 <!-- krasovec2021tujost, subsumpcija -->
 
@@ -230,8 +218,6 @@ Realna subsumpcija pa pomeni transformacija samih produkcijskih tehnik in tehnol
 Uvajanje tehnologije ima v kapitalizmu posebno vlogo.
 Je posebno področje, kjer se "prisilni zakon konkurence" lahko izvaja, tehnološke inovacije delujejo kot materializacije imperativa konkurence.
 Na različnih področjih tehnično revolucioniranje delovnih procesov poteka različno hitro.
-Stroji sprva, v času industrijske revolucije, lažje odločilno spreminjajo ročno, obrtniško delo, težje pa intelektualne dejavnosti.
-To omogoči šele izum računalnikov v drugi polovici 20. stoletja, pravi preboj pa omogoči šele njihova množična uporabnost.
 
 Pri realni subsumpciji intelektualnih delovnih procesov gre torej za razmeroma sodoben pojav, na katerega se pravzaprav "obrat k delu" v arhitekturi nanaša.
 Kot intelektualno področje delovanja arhitektura misli in razvija lasten program, kot diskurzivna praksa se nenehno opredeljuje do lastnih pogojev.
@@ -410,41 +396,9 @@ Zato ker uvajanje novih tehnologij v projektantske in proizvodne procese -- kot
 
 In tretjič, da informacijska tehnologija predstavlja posebno težavo tradicionalni kritični arhitekturni zavesti, saj so nekateri aspekti informacijskih tehnologij -- na splošno: avtomatske informacijske povratne zanke -- "brezbrižne" do arhitekture v njeni ideološki funkciji (oziroma do arhitekture kot ideacije).
 
-Razprave o povezavi med umetnostmi in kapitalizmom, o podrejenosti umetnosti, umetniškega ustvarjanja in umetniških del mehanizmom kapitalistične družbe so se večkrat omejevale na vprašanja okoli položaja umetnosti na trgu oziroma o statusu umetniškega dela kot blaga.
-Takšna spraševanja nekoliko omejijo 
-
-To je omejeno iz vidika implikacije kaj sploh je kapitalizem. Ali gre samo za
-trg?
-
-Prav tako je omejeno iz vidika kaj pomeni ali kaj so vsi možni pomeni
-integracije ali avtonomije umetnosti od kapitalizma.
-
-Kaj pravi Beech?
-
-Beech ugotavlja izjemonst umetnosti v kapitalizmu (da ni opravila tranzicije od
-fevdalizma do kapitalizma).
-
-> Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has gone through the transition from feudalism to capitalism.
-[@beech2015art, 8]
-
-> [T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work in the production of circulation of art but depends entirely on whether art embodies the social relations in which the capitalist subjugates production through the ownership of the means of production and the payment of wages to purchase labour power.
-[@beech2015art, 9]
 
 Mesto arhitekture znotraj Beechove ekscepcionalistične umetnosti.
 
-Svojo obravnavo odostnosti marksistične ekonomije umetnosti Beech naslanja na strogo ločitev med temo družbe in temo ekonomije.
-Avtohtona tema ekonomije naj bi se tako v zahodnem marksizmu pojavljala le kot prispodoba ali homologija.
-
-Beechev formalizem pri ločevanju teme družbe in teme ekonomije bi lahko izpodbijali tudi na splošni točki umetnosti.
-
-A na specifični točki arhitekture lahko izpodbijamo tako:
-
-- Posledice ekonomskih mehanizmov na področju arhitekture ne delujejo le kot prispodoba.
-  Pravzaprav najprej delujejo stvarno.
-  Gradnja je downstram industriji.
-  Elementi industrijske proizvodnje (specializacije, blaga) so elementi s katerimi arhitektura rokuje.
-  Arhitektura v neki točki dobi nalogo (dobi ali prevzame) postaviti se upstream industriji.
-  Tu je element ideologije.
 
 ## Raziskovalna vprašanja
 
@@ -540,6 +494,7 @@ Raziskava preverja spoznavno vrednost utemeljevanja razvoja pomoderne arhitektur
 Podobna rekontekstualizacija na primeru modernistične arhitekture je predstavljala bogato torišče arhitekturnoteoretskih konceptov in konceptov arhitekturne zgodovine ter prispevala k razumevanju modernistične arhitekture kot kompleksnega pojma.
 Prav tako bi radi pokazali, da je prav materialistična zgodovina arhitekture kot intelektualnega področja delovanja prepričljiv objektiv za razumevanje sprememb dela, njegove organizacije in njegovih subjektov v sodobnem kapitalizmu.
 
+Posledice tehnološkega razvoja, vsaj kar se tiče vprašanj "proletarizacije arhitekta" ali možnosti njihovega avtonomnega delovanja, ostajajo dvoumne.
 
 <!--
 
@@ -668,6 +623,23 @@ references:
   publisher: Sophia
   issued: 2021
   language: sl
+- type: book
+  id: marx1994economic
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Economic manuscript of 1861--63 (conclusion)"
+  container-title: "Collected works"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Frederick
+  volume: 34
+  publisher-place: London
+  publisher: Lawrence & Wishart
+  issued: 1994
+  language: en
 - type: book
   id: adorno2016uvod
   author:

aureli_arhitektura_in_abstrakcija.md

@@ -4,7 +4,7 @@ title: "Pier Vittorio Aureli, Architecture and Abstraction"
 
 Kaj ga zanima?
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Cilj te knjige je brati vzpon in moč abstrakcije skozi materialne
 > odnose, ki omogočajo *design* in gradnjo arhitekture.  Moj namen je

css/style.css

@@ -361,7 +361,7 @@ table caption::before {
 /* footnotes */
 
 a.footnote-ref sup::before {
-  content: "^[";
+  content: "\2060[";
 }
 
 a.footnote-ref sup::after {
@@ -398,9 +398,9 @@ a.footnote-ref:active sup::after {
 }
 
 
-/* div.horizontal */
+/* div.alts */
 
-div.horizontal {
+div.alts {
   display: grid;
   grid-auto-flow: column;
   grid-auto-columns: 100%;
@@ -408,7 +408,7 @@ div.horizontal {
   scroll-snap-type: inline proximity;
 }
 
-div.horizontal>* {
+div.alts>* {
   margin-top: unset;
   scroll-snap-align: end;
 }

ekonomska_izjemnost_umetnosti.md

@@ -5,6 +5,18 @@ description: |
   Drugače rečeno, obstajajo številne teoretizacije odnosa med umetnostjo in kapitalizmom, ki ne obravnavajo odnosa med umetnostjo in kapitalom.
 ...
 
+Razprave o povezavi med umetnostmi in kapitalizmom, o podrejenosti umetnosti, umetniškega ustvarjanja in umetniških del mehanizmom kapitalistične družbe so se večkrat omejevale na vprašanja okoli položaja umetnosti na trgu oziroma o statusu umetniškega dela kot blaga.
+To je omejeno iz vidika implikacije kaj sploh je kapitalizem.
+Ali gre samo za trg?
+Prav tako je omejeno iz vidika kaj so vsi možni pomeni integracije ali avtonomije umetnosti od kapitala.
+
+> Instead of theorising art's relationship to capitalism through the concepts of commodification, culture industry, spectacle and real subsumption, all of which have a superficial ring of truth, the key to understanding art's relationship to capitalism must be derived from questioning whether art has gone through the transition from feudalism to capitalism.
+[@beech2015art, 8]
+
+> [T]he question of whether art conforms to the capitalist mode of production cannot be determined simply by observing certain capitalistic elements at work in the production of circulation of art but depends entirely on whether art embodies the social relations in which the capitalist subjugates production through the ownership of the means of production and the payment of wages to purchase labour power.
+[@beech2015art, 9]
+
+
 ## Odsotnost marksistične ekonomije umetnosti
 
 
@@ -23,12 +35,14 @@ Družben obrat znotraj marksizma, ki se začne z Lukácsem, razloži odsotnost m
 Kaj je tu smiselno primerjati?
 Konzerva paradižnikove juhe mora biti enaka podobno kot morajo biti zgoščenke enake.
 
+
 ### Spektakel
 
 @TODO
 
 ***
 
+
 ## Umetnost in produktivni kapital
 
 Lahko ugotovimo, da se je umetniška produkcija, produkcija vizualnih umetnin, med 19. in med 20. stoletjem preoblikovala vzporedno s preoblikovanji produkcije znotraj kapitalistične industrijske produkcije.
@@ -39,6 +53,24 @@ Pri tem vprašanju je ključen odnos med umetnostjo in produktivnim kapitalom. [
 
 Eden izmed Beechevih poudarkov pri njegovi kritiki tez o poblagovljenju je razlika med kapitalistično produkcijo blag.
 
+
+## Mesto arhitekture znotraj Beechove ekonomske izjemnosti umetnosti
+
+Svojo obravnavo odostnosti marksistične ekonomije umetnosti Beech naslanja na strogo ločitev med temo družbe in temo ekonomije.
+Avtohtona tema ekonomije naj bi se tako v zahodnem marksizmu pojavljala le kot prispodoba ali homologija.
+
+Beechev formalizem pri ločevanju teme družbe in teme ekonomije bi lahko izpodbijali tudi na splošni točki umetnosti.
+
+A na specifični točki arhitekture lahko izpodbijamo tako:
+
+- Posledice ekonomskih mehanizmov na področju arhitekture ne delujejo le kot prispodoba.
+- Pravzaprav najprej delujejo stvarno.
+- Gradnja je downstram industriji.
+- Elementi industrijske proizvodnje (specializacije, blaga) so elementi s katerimi arhitektura rokuje.
+- Arhitektura v neki točki dobi nalogo (dobi ali prevzame) postaviti se upstream industriji.
+- Tu je element ideologije.
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
@@ -53,5 +85,4 @@ references:
   publisher: Brill
   issued: 2015
   language: en
-# vim: spelllang=sl,en
 ...

makefile

@@ -6,6 +6,7 @@ PANDOC ::= pandoc --data-dir pandoc
 MDFILES != find *.md 2>/dev/null
 DOCXFILES ::= $(MDFILES:.md=.docx)
 HTMLFILES ::= $(MDFILES:.md=.html)
+PDFFILES ::= $(MDFILES:.md=.pdf)
 
 all: $(HTMLFILES)
 
@@ -21,6 +22,15 @@ $(DOCXFILES):
 .md.docx:
 	$(PANDOC) -d docx -o $@ $<
 
+
+$(PDFFILES): pandoc/defaults/pdf.yaml
+
+.SUFFIXES: .md .pdf
+.md.pdf:
+	$(PANDOC) -d pdf -o $@ $<
+
+
 clean:
 	rm -f $(HTMLFILES)
 	rm -f $(DOCXFILES)
+	rm -f $(PDFFILES)

pandoc/defaults/docx.yaml

@@ -5,6 +5,7 @@ csl: chicago-fullnote-bibliography-sl
 reference-doc: reference-sl.docx
 to: docx
 filters:
+- strip_alts.lua
 - localize_quotes.lua
 - delink.lua
 ...

pandoc/defaults/html.yaml

@@ -9,4 +9,5 @@ filters:
 - localize_quotes.lua
 - resolve_internal_links.lua
 - link_headings.lua
+- wordcount.lua
 ...

pandoc/defaults/pdf.yaml

@@ -1,10 +1,13 @@
 ---
-from: markdown+wikilinks_title_before_pipe
+from: markdown
 citeproc: true
 csl: chicago-fullnote-bibliography-sl
 metadata:
   linestretch: 1.5
   fontfamily: tgtermes
   fontsize: 12pt
-  csquotes: true
+to: pdf
+filters:
+- localize_quotes.lua
+- delink.lua
 ...

pandoc/filters/inline_lua.lua

@@ -0,0 +1,10 @@
+SCRIPT_NAME = "inline_lua.lua"
+os.setlocale("C")
+
+return {
+  { CodeBlock = function(el)
+    if el.classes[1] == "lua" and el.classes[2] == "inline" then
+      return load(el.text)()
+    end
+  end }
+}

pandoc/filters/resolve_internal_links.lua

@@ -10,7 +10,8 @@ return {
     
     local f = io.open(fp)
     if f == nil then
-      print(("[WARNING] Broken link: %s"):format(l.target)) -- TODO: update for pandoc.info
+      local input_file = PANDOC_STATE.input_files[1]
+      print(("[WARNING] Broken link: %s -> %s"):format(input_file, l.target)) -- TODO: update for pandoc.info
       return l.content
     end
     f:close()

pandoc/filters/strip_alts.lua

@@ -0,0 +1,12 @@
+SCRIPT_NAME = "strip_alts.lua"
+os.setlocale("C")
+
+local Inlines = pandoc.Inlines
+
+return {
+  { Div = function(d)
+    if d.classes:includes("horizontal") then
+      return d.content[1]
+    end
+  end }
+}

pandoc/filters/wordcount.lua

@@ -2,28 +2,13 @@
 
 words = 0
 
-wordcount = {
-  Str = function(el)
-    -- we don't count a word if it's entirely punctuation:
-    if el.text:match("%P") then
-        words = words + 1
-    end
-  end,
-
-  Code = function(el)
-    _,n = el.text:gsub("%S+","")
-    words = words + n
-  end,
-
-  CodeBlock = function(el)
-    _,n = el.text:gsub("%S+","")
-    words = words + n
-  end
-}
-
 function Pandoc(el)
     -- skip metadata, just count body:
-    el.blocks:walk(wordcount)
-    print(words .. " words in body")
-    os.exit(0)
+    el.blocks:walk({
+        Str = function(el)
+            if el.text:match("%p") then return end
+    	    words = words + 1
+        end
+    })
+    print("[INFO] Wordcount: " .. words .. " words in body")
 end

produktivno_delo.md

@@ -45,7 +45,7 @@ Slednje lahko privede zgolj do splošnega odgovora, da je vso delo, ki rezultira
 
 ## Produktivno in neproduktivno delo
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen].
 > Šele s to *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih pogojev.
@@ -126,31 +126,17 @@ Slednje lahko privede zgolj do splošnega odgovora, da je vso delo, ki rezultira
 
 <!-- MEW 26/1, 386-387 -->
 
-> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
-> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
-> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
-> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
-> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
-> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
-> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
-> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
+> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag).
+> Division of labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
 > 
-> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
-> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
-> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
-> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
-> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
-> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
-> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
-> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
-> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
-> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
-> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
-> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
-> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
-> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
-> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
-> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
+> Na drugi strani jih ta delitev množi.
+> Produkt je lahko toliko bolj eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, kolikor večji je zanj trg.
+> Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt produciran kot blago.
+> Torej tudi tem bolj *masovno*.
+> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega produkta.
+> Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice.
+> Tako sloni delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe.
+[@marx1990economic, 402; @marx1977historicni, 108-109].
 
 <!-- MEW 26/3, 264 -->
 
@@ -159,56 +145,36 @@ Slednje lahko privede zgolj do splošnega odgovora, da je vso delo, ki rezultira
 V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
 pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 
-::: horizontal
+::: alts
 
-> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
-> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
-> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
-> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
-> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
-> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
-> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
-> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
-> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
-> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
-> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
-> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
-> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
-> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
-> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
-> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
-> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
-> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
-> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
-> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
-> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
-> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
-> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
-> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
-> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
-> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
-> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
-> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
-> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
-> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
-> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
-> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
-> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
-> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
-> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
-> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
-> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
-> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
-> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
-> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
-> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call
-> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
-> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
-> trades and employments* without exception; there we must look for the true
-> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
-> be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en} Le da je bil Mandeville
-> seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
-> družbe [@marx1989kritika, 246-247].
+> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije itn.
+> Zločinec producira zločine.
+> Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov.
+> Zločinec ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg.
+> S tem se veča narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
+> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev.
+> Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
+> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva.
+> Ne producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.".
+> Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja.
+> S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
+> S tem spodbuja produktivne sile.
+> Medtem ko zločin odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
+> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev.
+> Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati.
+> Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov?
+> Ali bi izdelava bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev denarja?
+> Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v trgovanju goljufali?
+> Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska prizadevnost?
+> Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume strojev.
+> Pa pustimo področje zasebnega zločina.
+> Ali bi brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg?
+> In celo narodi?
+> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
+> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh mogočih poklicev itn.
+> in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all trades and employments* without exception; there we must look for the true origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en}
+> Le da je bil Mandeville seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
+[@marx1989kritika, 246-247]
 
 ::: {lang=en}
 
@@ -298,7 +264,8 @@ Vprašanje je torej, ali je npr. Mercator produktivni kapital(ist)?
 
 ## Ali so intelektualci produktivni delavci?
 
-> Neproduktivnost intelektualnega dela je tista *krivda*, ki bremeni kulturo 19. stoletja in ki jo napredne ideologije *morajo* preseči. [@tafuri1970lavoro, 241]
+> Neproduktivnost intelektualnega dela je tista *krivda*, ki bremeni kulturo 19. stoletja in ki jo napredne ideologije *morajo* preseči.
+[@tafuri1970lavoro, 241]
 
 
 ---
@@ -326,7 +293,7 @@ references:
   author:
   - family: Marx
     given: Karl
-  title: "Economic works 1861--1863"
+  title: "Economic manuscript of 1861--63"
   container-title: "Collected works"
   container-author:
   - family: Marx
@@ -338,12 +305,29 @@ references:
   publisher: Lawrence & Wishart
   issued: 1987
   language: en
+- type: book
+  id: marx1990economic
+  author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  title: "Economic manuscript of 1861--63 (continuation)"
+  container-title: "Collected works"
+  container-author:
+  - family: Marx
+    given: Karl
+  - family: Engels
+    given: Frederick
+  volume: 32
+  publisher-place: London
+  publisher: Lawrence & Wishart
+  issued: 1990
+  language: en
 - type: book
   id: marx1994economic
   author:
   - family: Marx
     given: Karl
-  title: "Economic works 1861--1864"
+  title: "Economic manuscript of 1861--63 (conclusion)"
   container-title: "Collected works"
   container-author:
   - family: Marx

realna_subsumpcija.md

@@ -47,7 +47,7 @@ references:
   author:
   - family: Marx
     given: Karl
-  title: "Economic works 1861--1864"
+  title: "Economic manuscript of 1861--63 (conclusion)"
   container-title: "Collected works"
   container-author:
   - family: Marx

renesansa.md

@@ -21,7 +21,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ## Formiranje novega jezika
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Brunelleschi (1377--1446), dedič velike predhumanistične tehnološke tradicije, je v ospredje mestnega življenja stopil med tekmovanjem za kupolo katedrale.
 > Marca 1418, ko je bil razpisan prvi natečaj, je bil Giovanni d'Ambrogio mojster gradnje; toda modeli Arnolfa, Talentija in Giovannija di Lapo Ghini za kupolo so se zdaj zdeli anahronistični: zmaga Brunelleschija in Ghibertija -- najprej razpisanega za drugorazredni natečaj, nato združenega v podjetju za kupolo -- je pomenila dokončno izbiro florentinske kulturne politike.
@@ -80,7 +80,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ### Arhitektura in mesto
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Pomembno je poudariti globoko realistično naravo humanistične teme mesta od samega začetka.
 > Humanizem namreč spričo eshatologij in tisočletnih pričakovanj srednjega veka potrjuje konkretni, družbeno in ekonomsko pogojeni značaj mestnega življenja in razvoja mest: "perspektivno mesto" Brunelleschija in Albertija je resnično mesto z vso kompleksnostjo njegovih zgodovinskih razslojenosti, v katerem novi perspektivni "objekti" uvajajo novo človeško vedenje -- posvetno in racionalno -- veliko bolj kot predlog globalnega fizičnega prestrukturiranja.
@@ -108,7 +108,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > V resnici je Albertijev arhitekturni poseg namenjen kritični racionalizaciji
 > večplastne strukture: enako nalogo opravljajo posamezni spremenljivi elementi
@@ -208,7 +208,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Pomembna je rešitev kontinuitete, ki papeško urbanistično politiko ločuje od
 > naprednega aragonskega programa prestrukturiranja Neaplja na eni strani in
@@ -328,7 +328,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ### Arhitektura znanost in tehnologija
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Veliko zanimanje za tehnologijo, razširjeno v Toskani konec 14\. in v začetku
 > 15\. stoletja, vrednost eksperimentalnega preverjanja naravnih zakonov, ki jo
 > je humanizem pripisoval umetniški dejavnosti, spoznavna vrednost strukture
@@ -431,7 +431,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Vendar pa identifikacija umetnosti in znanosti še vedno lahko privede do dveh
 > različnih operativnih pristopov. Po eni strani lahko spodbudi
 > eksperimentiranje z racionaliziranimi tehnikami v okviru arhitekture, ki je
@@ -514,7 +514,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 > riorganizzazione urbana.
 :::
 
-::: ::: horizontal
+::: ::: alts
 > Znanost in tehnologija sta bili v Leonardovem delu še vedno povezani, tudi
 > zato, ker je bila njegova celotna arhitekturna produkcija omejena zgolj na
 > teoretični okus. Čeprav je to zavezništvo igralo glavno vlogo pri Francescu di
@@ -551,7 +551,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Slednji so zagotovo izkoristili nove prispevke znanstvenih odkritij: vojaška
 > umetnost in razvoj novih obrambnih sistemov -- med drugim iznajdba bastionskega
 > stebrička -- sta privedla do vse bolj kompleksnih študij gradbenih tehnik in
@@ -583,7 +583,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Vse to je kmalu povzročilo krizo v humanistični identifikaciji arhitekture in
 > znanosti. Če prostora dejansko ni več mogoče v celoti povzeti v simbolični
 > obliki perspektivnega pogleda, če zunaj povsem merljivega in intelektualnega
@@ -606,7 +606,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Vendar bi bilo napačno, če bi v razpravi med vitruvijanstvom in empiričnimi
 > znanostmi obe koncepciji opredelili kot antitezi. V 16\. stoletju je bila
 > vitruvijevska kultura še vedno sposobna združevati veliko število različnih
@@ -671,7 +671,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Toda obsežnost ozemeljskih sprememb, ki jih je predvideval humanizem, se je
 > uresničila le občasno in s številnimi težavami. Za izpolnitev te razsežnosti
 > načrtovanja bo treba počakati na velika dela melioracij in prestrukturiranja
@@ -732,7 +732,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Nove eksperimentalne znanosti Keplerja, Galileja in pozneje Huygensa ni treba
 > več slaviti. Z eksperimentiranjem zavrača abstraktno idealizacijo: ustrezno
 > slavimo le tisto, kar je stabilno in utrjeno, ne pa tistega, kar se želi
@@ -776,7 +776,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ### Arhitektura in ideologija
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Globok ideološko-logični značaj klasicističnega humanizma se izraža v dveh
 > osnovnih postulatih, ki sta bila implicitna v Brunelleschijevi arhitekturi in
 > sta postopoma postala teoretični načeli misli o umetnosti in filozofske
@@ -945,7 +945,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Posebno poglavje bi bilo treba nameniti razmerju med arhitekturo in ideologijo
 > protestantske reformacije. Tudi tu lahko prepoznamo dve poti arhitektov, ki
 > ustrezata dvema dušama protestantizma. Na eni strani skepsa glede človeških
@@ -994,7 +994,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ### [Traktatistika], tipologija, modeli
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Razcvet obsežne teoretske produkcije v renesančni dobi je povezan s temelji, na
 > katerih temelji klasicistična hipoteza. Prevzem vloge intelektualca je za
 > umetnika 15\. in 16\. stoletja pomenil ne le uveljavljanje novega osebnega
@@ -1046,7 +1046,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 > Spričo Albertijevega univerzalizma dobijo spisi Francesca di Giorgia veliko
 > bolj empiričen značaj. Celo antropomorfizem in pogovor s klasicizmom sta odeta
 > v eksperimentalno tesnobo, ki jo jasno filtrira poetika, pozorna na merjenje
@@ -1075,7 +1075,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Vitruvijeva filologija se je rodila v Rimu in Milanu -- mestih, ki sta bili v
 > 15\. stoletju oddaljeni od civilnega in družbenega gibanja florentinskega
@@ -1268,7 +1268,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 :::
 
-::: horizontal
+::: alts
 
 > Razdelitev teoretske misli na različne smeri je omogočila intenzivno literarno
 > produkcijo o umetnosti, ki si je skušala povrniti intelektualni prestiž, ki
@@ -1382,7 +1382,7 @@ Izgubo tradicionalnih funkcij starih delavcev pa dokazuje izid stavke na gradbi
 
 ## Arhitektura, znanost, tehnologija
 
-:::: horizontal
+:::: alts
 
 > Teme novih znanosti se v vsem tem razbijanju, rekomponiranju, kršenju pridobljenih zakonov perspektive in vizualnih kodov vsekakor izražajo le metaforično.
 > Toda odkritje možnosti obravnave prostora kot pravega "laboratorija" avantgardni arhitekturi 16. stoletja omogoča, da vnaprej raziskuje policentrični formalni univerzum, ki naj bi ga uresničila "znanstvena reforma": tako zelo, da je postulat, ki je umetnosti pripisoval neposredno spoznavno vrednost, razjedla do te mere, da je postal zastarel.

tujost_kapitala.md

@@ -61,17 +61,6 @@ references:
   publisher: Palgrave Macmillan
   issued: 2021
   language: en
-- type: article-journal
-  id: krasovec2017tujost
-  author:
-  - family: Krašovec
-    given: Primož
-  title: "Tujost kapitala"
-  container-title: "ŠUM"
-  issue: 7
-  issued: 2017
-  page: 747-775
-  language: sl
 - type: book
   id: krasovec2021tujost
   author:
@@ -82,5 +71,4 @@ references:
   publisher: Sophia
   issued: 2021
   language: sl
-# vim: spelllang=sl,en
 ...