add `wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn`

wiki/ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije.mdwn

@@ -0,0 +1,106 @@
+[[!meta title="Jacques Rancière, Koncept kritike in kritika politične
+ekonomije"]]
+
+Pri Rancièrjevem besedilu zasledujemo nit, ki jo izpostavi Primož
+Krašovec v [[*Tujost kapitala*|wiki/krasovec_tujost_kapitala]]. In sicer
+naj bi Rancière odločilno pokazal, da pri dilemi med teorijo fetišizma
+in tezo o avtonomiji kapitala ne gre nujno za »igro ničelne vsote« ter
+da je mogoče razviti antihumanistično teorijo
+fetišizma.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]
+Glede tega so relevantni zadnji deli prispevka, ko Rancière obravnava
+*koncept fetišizma*.
+
+Predhodne razdelke beremo nekoliko naivno, motivirano zgolj z osnovnim
+zanimanjem za neko kanonično besedilo in osnovnim zanimanjem za
+teoretske razlike in napovedi med zgodnjim Rancièrjem in njegovo
+kasnejšo politično filozofijo oziroma estetiko.
+
+## Kritika politične ekonomije v *Pariških rokopisih 1844*
+
+*Uvod v koncept kritike*. Rancière skuša določiti »podobo kritične
+teorije, ki deluje v *Pariških rokopisih 1844*«. In sicer, pravi, gre za
+*antropološko* kritiko, ki jo Marx izvaja na podlagi feuerbachovske
+antropologije. Rancière tovrstno kritiko poskuša definirati skozi
+odgovore na tri vprašanja in sicer: (1) kakšen je predmet kritike; (2)
+kakšen je subjekt kritike oziroma kdo kritizira; ter (3) kakšna je
+metoda
+kritike.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]
+
+Odgovor naj bi bil strnjen v sklepnem delu Marxovega pisma Rugeju:
+
+> Težnjo naše revije lahko zaobjamemo z enim samim obrazcem:
+> samopojasnjevanje našega časa o njegovih bojih in težnjah. Ta naloga
+> se postavlja svetu in nam. To delo je mogoče opraviti le z združenimi
+> močmi: spoved je, nič več kot to. Da bi človeštvo doseglo odpuščanje
+> grehov, jih mora samo razglasiti za to, kar
+> so.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]
+
+Iz tu Rancière razbere: (1) predmet kot *izkušnjo*; (2) subjekt kot
+človeštvo, ki je doseglo točko, ko lahko razume samo sebe, kritično
+zavest; ter (3) metodo kot *razglaševanje* ali pojasnjevanje, to je
+razglaševanje nečesa (človeške izkušnje) kot to kar je (grehi
+človeštva).
+
+Iz tega:
+
+> Naloga kritike je, da izreka ali bere protislovje, da ga razglaša za
+> to, kar je.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]
+
+Kritiko od navadnega izreka ločuje to, da za temi protislovji zaznava
+globlje protislovje, »tisto, ki ga izraža koncept
+*odtujitve*«.[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]
+
+*Koncept odtujitve*.
+
+*Koncept resnice*
+
+## Kritika in znanost v *Kapitalu*
+
+141: Fetišizem ni ne odtujitev kot antropološki proces, ne ideologija
+kot predstava ekonomskih razmerij.
+
+147: Fetišizem je ravno to skrivanje procesa v rezultatu. Konkretne
+pojavne oblike kapitala so hkrati oblike njegovega samoskrivanja, in
+bolj …
+
+147:
+
+> Tu ne gre beseda o tem, da bi se v procesu potujevanja predikati
+> subjekta povnanjali v tujem bitju, pač pa potujitev pomeni tisto, kar
+> se zgodi s kapitalskim odnosom v najbolj posredovani obliki procesa.
+
+… pri mladem Marxu subjekt postane objekt svojega objekta, kar je
+odtujitev kot razmerje med osebo in stvarjo. V teoriji fetišizma ni več
+subjekt tisti, ki je ločen od samega sebe in katerega predikati preidejo
+v tujo zadevo ali reč, temveč postane sama forma kapitala tuja
+kapitalskemu razmerju, ki ga izraža. … Tisto, kar je pri tem
+»popredmeteno« ali »porečovljeno«, niso predikati subjekta, temveč
+kapitalistična produkcijska razmerja sama. (Krašovec 62-63)
+
+153: \[kaj je določujoče razmerje …\]
+
+## Opombe za sklep
+
+[[test1]]
+
+[[test2]]
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije1]: Primož
+    Krašovec, *Tujost kapitala* (Ljubljana: Sophia, 2021), 59–60.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije2]: Jacques
+    Rancière, »Koncept kritike in kritika politične ekonomije od
+    *Pariških rokopisov 1844* do *Kapitala*«, v *Branje kapitala*, Louis
+    Althusser idr., prev. Maja Breznik in Suzana Koncut (Ljubljana:
+    Sophia, 2018), 69.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije3]: Marx,
+    navedeno po Rancière, 69; sicer pa gl. Karl Marx, »Pismi Rugeju«, v
+    *Izbrana dela v petih zvezkih*, zv. 1 (Ljubljana: Cankarjeva
+    založba, 1977), 147.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije4]: Rancière,
+    »Koncept kritike in kritika politične ekonomije«, 70.
+
+[^ranciere_koncept_kritike_in_kritika_politicne_ekonomije5]: Rancière,
+    70.