update notes
parent
a074291c44
commit
7d20e2613a
|
@ -6,6 +6,6 @@ preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na
|
||||||
obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot
|
obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot
|
||||||
največje zlo ...
|
največje zlo ...
|
||||||
|
|
||||||
[[!inline pages="page(wiki/*)" feeds="no" archive="yes"]]
|
[[!inline pages="page(wiki/*)" feeds="no" archive="yes" sort="mtime"]]
|
||||||
|
|
||||||
[[!inlinepages pages="page(wiki/*)"]]
|
[[!inlinepages pages="page(wiki/*)" sort="mtime"]]
|
||||||
|
|
|
@ -0,0 +1,95 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"
|
||||||
|
...
|
||||||
|
|
||||||
|
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija
|
||||||
|
[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela],
|
||||||
|
na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v
|
||||||
|
"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o
|
||||||
|
arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med
|
||||||
|
proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja
|
||||||
|
"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave
|
||||||
|
podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet
|
||||||
|
kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z
|
||||||
|
macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
|
||||||
|
(tudi ta statistika bi presenetila).
|
||||||
|
|
||||||
|
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||||
|
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||||
|
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||||
|
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||||
|
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||||
|
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||||
|
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||||
|
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||||
|
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof.
|
||||||
|
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||||
|
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||||
|
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||||
|
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||||
|
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||||
|
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||||
|
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||||
|
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||||
|
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||||
|
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||||
|
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||||
|
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||||
|
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard
|
||||||
|
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||||
|
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||||
|
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||||
|
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||||
|
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||||
|
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||||
|
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||||
|
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki
|
||||||
|
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih"
|
||||||
|
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||||
|
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||||
|
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||||
|
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||||
|
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||||
|
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||||
|
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||||
|
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||||
|
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||||
|
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||||
|
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||||
|
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||||
|
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||||
|
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal
|
||||||
|
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||||
|
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||||
|
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||||
|
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||||
|
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||||
|
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||||
|
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||||
|
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
lang: sl
|
||||||
|
references:
|
||||||
|
########################################################################
|
||||||
|
- type: book
|
||||||
|
id: marx1989kritika
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863"
|
||||||
|
translator:
|
||||||
|
- family: Wieser
|
||||||
|
given: Peter
|
||||||
|
- family: Kobe
|
||||||
|
given: Zdravko
|
||||||
|
- family: Šumič-Riha
|
||||||
|
given: Jelica
|
||||||
|
- family: Riha
|
||||||
|
given: Rado
|
||||||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||||||
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||||
|
issued: 1989
|
||||||
|
language: sl
|
||||||
|
# vim: spelllang=sl,en
|
||||||
|
...
|
|
@ -0,0 +1,72 @@
|
||||||
|
[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]]
|
||||||
|
|
||||||
|
V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična
|
||||||
|
digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v
|
||||||
|
levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih«
|
||||||
|
družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju
|
||||||
|
nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim
|
||||||
|
sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«.
|
||||||
|
Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in
|
||||||
|
politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v
|
||||||
|
družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to
|
||||||
|
domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi
|
||||||
|
presenetila).
|
||||||
|
|
||||||
|
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor
|
||||||
|
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
|
||||||
|
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo
|
||||||
|
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč
|
||||||
|
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem
|
||||||
|
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže
|
||||||
|
> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno
|
||||||
|
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
|
||||||
|
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof.
|
||||||
|
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko
|
||||||
|
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne
|
||||||
|
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene
|
||||||
|
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo
|
||||||
|
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je
|
||||||
|
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji
|
||||||
|
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec
|
||||||
|
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
|
||||||
|
> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne
|
||||||
|
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov
|
||||||
|
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo
|
||||||
|
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva
|
||||||
|
> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard
|
||||||
|
> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega
|
||||||
|
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno
|
||||||
|
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence.
|
||||||
|
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del
|
||||||
|
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
|
||||||
|
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod
|
||||||
|
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva.
|
||||||
|
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki
|
||||||
|
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih«
|
||||||
|
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do
|
||||||
|
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do
|
||||||
|
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev
|
||||||
|
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||||
|
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej
|
||||||
|
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično
|
||||||
|
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti
|
||||||
|
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi
|
||||||
|
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna
|
||||||
|
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume
|
||||||
|
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez
|
||||||
|
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi?
|
||||||
|
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo
|
||||||
|
> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal
|
||||||
|
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega
|
||||||
|
> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as
|
||||||
|
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the
|
||||||
|
> solid basis, the *life and support of all trades and employments*
|
||||||
|
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
|
||||||
|
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
|
||||||
|
> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno
|
||||||
|
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe.
|
||||||
|
|
||||||
|
[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične
|
||||||
|
ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana:
|
||||||
|
Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za
|
||||||
|
digresijo od delitve dela.
|
Loading…
Reference in New Issue