From 7d20e2613a60ae740cf26c472476d98064f69ac0 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Wed, 17 Jan 2024 22:19:26 +0100 Subject: [PATCH] update notes --- index.mdwn | 4 +- notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md | 95 ++++++++++++++++++++ wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn | 72 +++++++++++++++ 3 files changed, 169 insertions(+), 2 deletions(-) create mode 100644 notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md create mode 100644 wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn diff --git a/index.mdwn b/index.mdwn index 41d3283..6c6969a 100644 --- a/index.mdwn +++ b/index.mdwn @@ -6,6 +6,6 @@ preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... -[[!inline pages="page(wiki/*)" feeds="no" archive="yes"]] +[[!inline pages="page(wiki/*)" feeds="no" archive="yes" sort="mtime"]] -[[!inlinepages pages="page(wiki/*)"]] +[[!inlinepages pages="page(wiki/*)" sort="mtime"]] diff --git a/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md new file mode 100644 index 0000000..649aa29 --- /dev/null +++ b/notes/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md @@ -0,0 +1,95 @@ +--- +title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu" +... + +V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična digresija +[@marx1989kritika{246-247}, sicer pa gre za digresijo od delitve dela], +na katero je v levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v +"postindustrijskih" družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o +arbitrarnem razlikovanju nekaterih marksistov in marksistk med +proizvodnjo in storitvenim sektorjem na podlagi tega ali sektorja +"ustvarjata vrednost". Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave +podlage, je pa teoretsko in politično sporno saj zamegljuje predmet +kritike politične ekonomije v družbah, ko delavci ne udarjajo več z +macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 +(tudi ta statistika bi presenetila). + +> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor +> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo +> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo +> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč +> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem +> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže +> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno +> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis +> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. +> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko +> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne +> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene +> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo +> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je +> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji +> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec +> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to +> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne +> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov +> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo +> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva +> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard +> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega +> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno +> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. +> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del +> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med +> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod +> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. +> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki +> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih" +> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do +> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do +> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev +> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej +> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično +> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti +> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi +> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna +> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume +> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez +> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? +> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo +> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal +> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega +> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as +> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the +> solid basis, the *life and support of all trades and employments* +> without exception; there we must look for the true origin of all arts +> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, +> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. + +--- +lang: sl +references: +######################################################################## +- type: book + id: marx1989kritika + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Kritika politične ekonomije, 1861--1863" + translator: + - family: Wieser + given: Peter + - family: Kobe + given: Zdravko + - family: Šumič-Riha + given: Jelica + - family: Riha + given: Rado + publisher-place: Ljubljana + publisher: Marksistični center CK ZKS + issued: 1989 + language: sl +# vim: spelllang=sl,en +... diff --git a/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn new file mode 100644 index 0000000..8f9eff0 --- /dev/null +++ b/wiki/marx_digresija_o_produktivnem_delu.mdwn @@ -0,0 +1,72 @@ +[[!meta title="Karl Marx, Digresija o produktivnem delu"]] + +V Marxovih ekonomskih rokopisih se pojavi simpatična +digresija,[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1] na katero je v +levičarskih razpravah, kakor se te pojavljajo v »postindustrijskih« +družbah, vredno večkrat opomniti. Govorimo o arbitrarnem razlikovanju +nekaterih marksistov in marksistk med proizvodnjo in storitvenim +sektorjem na podlagi tega ali sektorja »ustvarjata vrednost«. +Razlikovanje, kakor nam je znano, nima prave podlage, je pa teoretsko in +politično sporno saj zamegljuje predmet kritike politične ekonomije v +družbah, ko delavci ne udarjajo več z macolami v istem obsegu kot so to +domnevno počeli v Manchestru leta 1863 (tudi ta statistika bi +presenetila). + +> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor +> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo +> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo +> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč +> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem +> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže +> svoja predavanja kot »blago« na splošni trg. S tem se veča narodno +> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis +> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam \[pove\] kompetentna priča prof. +> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko +> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne +> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene +> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo +> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je +> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji +> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec +> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to +> »storitvijo« vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne +> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov +> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo +> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva +> »Krivda« in Schillerjevi »Razbojniki«, temveč celo »Ojdip« in »Richard +> III.«. Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega +> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno +> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. +> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del +> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med +> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod +> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. +> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih »izravnav«, ki +> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo »koristnih« +> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do +> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do +> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev +> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej +> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično +> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti +> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi +> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna +> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume +> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez +> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? +> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo +> spoznanja? Mandville je v »Fable of the Bees« (1705) že dokazal +> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega +> argumenta: »That what we call evil in this world, moral as well as +> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the +> solid basis, the *life and support of all trades and employments* +> without exception; there we must look for the true origin of all arts +> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, +> if not totally destroyed.« Le da je bil Mandeville seveda neskončno +> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe. + +[^marx_digresija_o_produktivnem_delu1]: Karl Marx, *Kritika politične + ekonomije, 1861–1863*, prev. Peter Wieser idr. (Ljubljana: + Marksistični center CK ZKS, 1989), 246–247, sicer pa gre za + digresijo od delitve dela.