add `zgodovina_estetike.md`
parent
44bdd8a244
commit
687971d9ee
|
@ -0,0 +1,134 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
title: "Zgodovina estetike"
|
||||||
|
...
|
||||||
|
|
||||||
|
Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
|
||||||
|
|
||||||
|
Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
|
||||||
|
|
||||||
|
- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
|
||||||
|
|
||||||
|
- Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
|
||||||
|
na osnovi svojega smotra.
|
||||||
|
|
||||||
|
- 3 apriorne zmožnosti. čisti um za spoznanje, praktični um za ravnanje in
|
||||||
|
razsodna moč za razsojanje
|
||||||
|
|
||||||
|
- razsodna moč potrebuje pojem po katerem se lahko ravna, ampak ne sme bit
|
||||||
|
objektiven. to je pojem lepega, estetska načela
|
||||||
|
|
||||||
|
estetska presoja utemeljuje naše upanje na boljše. pojem lepega uveljavlja
|
||||||
|
apriorno veljavnost.
|
||||||
|
|
||||||
|
- specifike okusa za lepo
|
||||||
|
|
||||||
|
transcendentno
|
||||||
|
|
||||||
|
: onkraj možnega izkustva
|
||||||
|
|
||||||
|
transcendentalen
|
||||||
|
|
||||||
|
: možnost apriornih absolutno veljavnih konstitutivnih sodb
|
||||||
|
|
||||||
|
Del polja kjer je možno spoznanje so tla. Del tal na katerm so ti pojmi
|
||||||
|
zakonodajni, je področje ditio teh pojmov in spoznavnih zmožnosti, ki jim
|
||||||
|
pripadajo. izkustveni pojmi imajo sicer svoja tla v naravi kot skupku vseh
|
||||||
|
predmetov čutov, nimajo pa področja ampak le svoje prebivališče.
|
||||||
|
|
||||||
|
Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
|
||||||
|
|
||||||
|
najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
|
||||||
|
|
||||||
|
vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
|
||||||
|
-------------------|------------------------------------------------------
|
||||||
|
spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
|
||||||
|
občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
|
||||||
|
želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
|
||||||
|
|
||||||
|
(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
|
||||||
|
|
||||||
|
4 momenti razlage lepega
|
||||||
|
|
||||||
|
- kvaliteta, realnost
|
||||||
|
- kvantiteta
|
||||||
|
- relacija, odnos
|
||||||
|
- modalnost, vprašanje nujno ali mogoče
|
||||||
|
|
||||||
|
- lepo je nekaj kar ugaja brez vsakega interesa
|
||||||
|
- lepo je kar ugaja obče brez pojma (brez razlage)
|
||||||
|
- lepota je forma smotrnosti predmeta, kolikor je zaznana, na da bi bil
|
||||||
|
predstavljen smoter (neko delo je smotrno, brez da bi rabili navest/predstavit
|
||||||
|
nek smoter)
|
||||||
|
- lepo je to kar je brez pojma spoznano kot predmet nujnega ugajanja
|
||||||
|
|
||||||
|
Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
|
||||||
|
|
||||||
|
- umetnost sili k družabnemu sporočanju
|
||||||
|
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
|
||||||
|
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
|
||||||
|
ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
|
||||||
|
naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
|
||||||
|
(ingenium) s katero daje narava umetnosti pravila
|
||||||
|
|
||||||
|
Protislovje pojmovanja umetnosti:
|
||||||
|
|
||||||
|
Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
|
||||||
|
|
||||||
|
Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
|
||||||
|
Battersby)
|
||||||
|
|
||||||
|
*Vrt*.
|
||||||
|
|
||||||
|
gl. razprave o vrtu. Vsak filozof je pustil eno besedilo o vrtu
|
||||||
|
|
||||||
|
- francoski vrt: racionaliziran, geometriziran, ločnica med naravo in kulturo je
|
||||||
|
poudarjena (racionalistični ideal)
|
||||||
|
- angleški: odraža karakter lastnika, ni vidne meje med vrtom (kulturo) in
|
||||||
|
naravo (empirični ideal)
|
||||||
|
- nizozemski: dobesedno pol pol
|
||||||
|
- nemški: razpravljali o vrtu, en lasten primer je v Kasslu, grad Herkules
|
||||||
|
|
||||||
|
- genij je edini ki daje umetnosti pravila
|
||||||
|
- vsi ostali sledijo geniju, posnemajo genij
|
||||||
|
- lepe umetnosti so povzročene samo s strani genija (gl. stran v knjigi)
|
||||||
|
|
||||||
|
- lastnost genija: izvornost, eksemplaričnost, da sam ne ve kako je prišel do
|
||||||
|
ideje zanj, ne more proizvajati poljubno ali načrtno
|
||||||
|
|
||||||
|
- tisti ki prepoznajo genija so tudi redki. tudi prepoznati genija je naravni
|
||||||
|
dar (talent)
|
||||||
|
|
||||||
|
razlika med kantom in heglom
|
||||||
|
|
||||||
|
: hegel ceni kanta ampak ga kritizira, še posebej pri estetiki. narava ni lepa,
|
||||||
|
lepota pripada umetnosti. narava je nekaj drugotnega. heglovo: narava posnema
|
||||||
|
umetnost
|
||||||
|
|
||||||
|
vpr iz publike: zakaj kant rabi genija tudi na drugi strani (na strani kjer
|
||||||
|
moraš bit genij za prepoznanje genija)
|
||||||
|
|
||||||
|
odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
|
||||||
|
|
||||||
|
&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
||||||
|
|
||||||
|
: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
|
||||||
|
izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
||||||
|
|
||||||
|
za cilj zadnjega smotra narave si lahko izberemo:
|
||||||
|
|
||||||
|
- srečo (čim bolj jo dosegamo, tako manj je učinkovita)
|
||||||
|
- kulturo
|
||||||
|
|
||||||
|
gl. kantov zagovor razredne družbe. napredek je možen samo z izrazito
|
||||||
|
razredno družbo. vojna je smer k kulturnem napredku
|
||||||
|
|
||||||
|
Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
|
||||||
|
dogaja.
|
||||||
|
|
||||||
|
(naslednjič hegel)
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
lang: sl
|
||||||
|
# vim: spelllang=sl
|
||||||
|
...
|
Loading…
Reference in New Issue