diff --git a/zgodovina_estetike.md b/zgodovina_estetike.md
new file mode 100644
index 0000000..fde2e0e
--- /dev/null
+++ b/zgodovina_estetike.md
@@ -0,0 +1,134 @@
+---
+title: "Zgodovina estetike"
+...
+
+Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
+
+Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
+
+- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
+
+  - Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
+    na osnovi svojega smotra.
+
+- 3 apriorne zmožnosti. čisti um za spoznanje, praktični um za ravnanje in
+  razsodna moč za razsojanje
+
+- razsodna moč potrebuje pojem po katerem se lahko ravna, ampak ne sme bit
+  objektiven. to je pojem lepega, estetska načela
+
+  estetska presoja utemeljuje naše upanje na boljše. pojem lepega uveljavlja
+  apriorno veljavnost.
+
+- specifike okusa za lepo
+
+transcendentno
+
+: onkraj možnega izkustva
+
+transcendentalen
+
+: možnost apriornih absolutno veljavnih konstitutivnih sodb
+
+Del polja kjer je možno spoznanje so tla. Del tal na katerm so ti pojmi
+zakonodajni, je področje ditio teh pojmov in spoznavnih zmožnosti, ki jim
+pripadajo. izkustveni pojmi imajo sicer svoja tla v naravi kot skupku vseh
+predmetov čutov, nimajo pa področja ampak le svoje prebivališče.
+
+Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
+
+najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
+
+vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
+-------------------|------------------------------------------------------
+spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
+občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
+želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
+
+(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
+
+4 momenti razlage lepega 
+
+- kvaliteta, realnost
+- kvantiteta
+- relacija, odnos
+- modalnost, vprašanje nujno ali mogoče
+
+- lepo je nekaj kar ugaja brez vsakega interesa
+- lepo je kar ugaja obče brez pojma (brez razlage)
+- lepota je forma smotrnosti predmeta, kolikor je zaznana, na da bi bil
+  predstavljen smoter (neko delo je smotrno, brez da bi rabili navest/predstavit
+  nek smoter)
+- lepo je to kar je brez pojma spoznano kot predmet nujnega ugajanja 
+
+Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
+
+- umetnost sili k družabnemu sporočanju
+- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
+- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
+  ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
+  naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
+  (ingenium) s katero daje narava umetnosti pravila
+
+Protislovje pojmovanja umetnosti:
+
+Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
+
+Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
+Battersby)
+
+*Vrt*.
+
+gl. razprave o vrtu. Vsak filozof je pustil eno besedilo o vrtu
+
+- francoski vrt: racionaliziran, geometriziran, ločnica med naravo in kulturo je
+  poudarjena (racionalistični ideal)
+- angleški: odraža karakter lastnika, ni vidne meje med vrtom (kulturo) in
+  naravo (empirični ideal)
+- nizozemski: dobesedno pol pol
+- nemški: razpravljali o vrtu, en lasten primer je v Kasslu, grad Herkules
+
+- genij je edini ki daje umetnosti pravila
+- vsi ostali sledijo geniju, posnemajo genij
+- lepe umetnosti so povzročene samo s strani genija (gl. stran v knjigi)
+
+- lastnost genija: izvornost, eksemplaričnost, da sam ne ve kako je prišel do
+  ideje zanj, ne more proizvajati poljubno ali načrtno
+
+- tisti ki prepoznajo genija so tudi redki. tudi prepoznati genija je naravni
+  dar (talent)
+
+razlika med kantom in heglom
+
+: hegel ceni kanta ampak ga kritizira, še posebej pri estetiki. narava ni lepa,
+lepota pripada umetnosti. narava je nekaj drugotnega. heglovo: narava posnema
+umetnost
+
+vpr iz publike: zakaj kant rabi genija tudi na drugi strani (na strani kjer
+moraš bit genij za prepoznanje genija)
+
+odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
+
+&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
+
+: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
+izbere za smoter, če je zadnji smoter?
+
+    za cilj zadnjega smotra narave si lahko izberemo:
+
+    - srečo (čim bolj jo dosegamo, tako manj je učinkovita)
+    - kulturo 
+
+    gl. kantov zagovor razredne družbe. napredek je možen samo z izrazito
+    razredno družbo. vojna je smer k kulturnem napredku
+
+    Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
+    dogaja.
+
+(naslednjič hegel)
+
+
+---
+lang: sl
+# vim: spelllang=sl
+...