urosm
/
bavbavhaus.net
1
0
Fork 0
Code Issues Pull Requests Packages Projects Releases Wiki Activity

update notes

urosm 2024-03-19 02:09:22 +01:00
parent 1dbe5df1af
commit 54f715c5e2
7 changed files with 1730 additions and 1217 deletions
Show Stats Download Patch File Download Diff File Expand all files Collapse all files

14
.krasovec_tujost_kapitala.md
View File

@ -2,20 +2,21 @@
title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*" title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*"
... ...
## Zgodovinska prelomnost kapitalizma <!-- ## Zgodovinska prelomnost kapitalizma -->
## Tujost kapitala <!-- ## Tujost kapitala -->
## Odmiranje razrednega boja <!-- ## Odmiranje razrednega boja -->
<!-- ## Ideologija kot tehnologija -->
<!-- ## Ksenokultura -->
## Ideologija kot tehnologija
## Ksenokultura
--- ---
lang: sl lang: sl
references: references:
########################################################################
- type: article-journal - type: article-journal
id: krasovec2017tujost id: krasovec2017tujost
author: author:
@ -27,7 +28,6 @@ references:
issued: 2017 issued: 2017
page: 747-775 page: 747-775
language: sl language: sl
########################################################################
- type: book - type: book
id: krasovec2021tujost id: krasovec2021tujost
author: author:

26
README.md
View File

@ -3,12 +3,13 @@
> ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod > ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod
> projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za > projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za
> arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo > arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77] > konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
[bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja* [bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja*
prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije
[neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet [neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. hiperpovezav okoli teme [arhitekture in kapitalističnega
razvoja](tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).
Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem
zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja. zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja.
@ -20,23 +21,6 @@ pozabljeno možnost horizontalnega drsenja.
``` ```
Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>. Izvorna koda je dostopna na <https://git.kompot.si/urosm/bavbavhaus.net>.
Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se `pandoc` skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki,
lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v da se lahko prilagodi -- generira spletno stran je v
`pandoc/bavbavhaus.net.lua`. `pandoc/bavbavhaus.net.lua`.
---
lang: sl
references:
- type: article-journal
id: tafuri1969peruna
author:
- family: Tafuri
given: Manfredo
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
issue: 1
issued: 1969
page: 31-79
language: it
...

32
index.md
View File

@ -1,32 +0,0 @@
---
title: "bavbavhaus.net"
...
> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih
> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z
> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje
> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko
> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju
> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ...
> [@tafuri1969peruna, 77]
[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus
produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet
hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja.
---
lang: sl
references:
- type: article-journal
id: tafuri1969peruna
author:
- family: Tafuri
given: Manfredo
title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica"
container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
issue: 1
issued: 1969
page: 31-79
language: it
...

500
marx_digresija_o_produktivnem_delu.md
View File

@ -1,65 +1,124 @@
--- ---
title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu" title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*"
... ...
V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu": pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor ::: horizontal
> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo
> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo > Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije
> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč > itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje
> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem > produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec
> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže > ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja,
> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno > ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem
> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis > ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča
> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. > narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis
> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko > kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher.
> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne > Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče,
> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene > sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki
> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo > predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne
> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je > zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo
> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji > zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in
> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec > je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev.
> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to > Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to
> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne > "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le
> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov > kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih
> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo > zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo
> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva > tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi
> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard > "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga
> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega > monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred
> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno > stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi
> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. > otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin
> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del > odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med
> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med > delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum,
> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod > absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej
> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. > nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in
> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki > odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj
> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih" > produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do > kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do > bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev > denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev > če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej > zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično > prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti > življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi > kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna > brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume > mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez > Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? > mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo > evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal > makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega > trades and employments* without exception; there we must look for the true
> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as > origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the > be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
> solid basis, the *life and support of all trades and employments* > neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
> without exception; there we must look for the true origin of all arts
> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled,
> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno
> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
> [@marx1989kritika, 246-247]. > [@marx1989kritika, 246-247].
<!-- -->
> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
> the connection between this latter branch of production and society as a
> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not
> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives
> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in
> which this same professor throws his lectures onto the general market as
> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite
> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor
> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its
> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and
> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these
> different lines of business, which form just as many categories of the social
> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new
> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the
> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen
> in the production of its instruments. The criminal produces an impression,
> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a
> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He
> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along
> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and
> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show,
> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and
> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation,
> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur
> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive
> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour
> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain
> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against
> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as
> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and
> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the
> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would
> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no
> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection
> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the
> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical
> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts
> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever
> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of
> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines.
> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever
> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations
> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of
> Knowledge ever since the time of Adam?
>
> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every
> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
> tendency of this whole line of argument:
>
> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
>
> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].
:::
- Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. - Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
- Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da - Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
gledamo kapital v deloti (družba). gledamo kapital v deloti (družba).
@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863
--- ---
## Absolutna in relativna presežna vrednost
- [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti] - [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]
## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
<!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional <!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
Forms [@marx1994economic, 93-121] --> Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je
iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces
podrejen kapitalu. podrejen kapitalu.
## Produktivno in neproduktivno delo
::: horizontal ::: horizontal
> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v > Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda
> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med > ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno
> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to > zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v
> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada > *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar
> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti > spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih
> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih > sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi
> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira > eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko
> podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. > podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag.
> >
> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v > To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo
> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, > pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu
> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem > ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar
> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti > ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno
> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v > *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo.
> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo > Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način,
> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna > v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu.
> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. > Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav
> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža > tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični
> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten > produkcijski način in kapital sam.
> kapitalistični produkcijski način in kapital sam.
> >
> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične > *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije
> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer > -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je
> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v > delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika
> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki > pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital
> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131; > [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]. > 133-134].
<!-- --> <!-- -->
> In the real production process labour is converted *in reality* into > In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange > but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
> between money and labour capacity. It is only through this *direct* > labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to > *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist
> the worker but to the capitalist that the money is converted into > that the money is converted into capital, including the part which has taken
> capital, including the part which has taken on the form of the > on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously
> means of production, the conditions of labour. Previously money > money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in
> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in > the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to
> the form of commodities (products) which possessed a shape > serve as the means of production for new commodities.
> enabling them to serve as the means of production for new
> commodities.
> >
> It is only this particular relation to labour which > It is only this particular relation to labour which converts money or
> converts money or commodity into capital, and that labour is > commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by
> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the > means of this relation it has to the conditions of production, to which there
> conditions of production, to which there corresponds a particular > corresponds a particular position in the real production process -- converts
> position in the real production process -- converts money or > money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the
> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of > *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour
> the *objective labour* which has attained an independent position > capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in
> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation > which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist
> for the whole relation in which, and the manner in which, labour > production process. It is however of the highest importance to distinguish
> capacity figures in the capitalist production process. It is however > between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out
> of the highest importance to distinguish between this and *other* > precisely the determinate form of labour on which there depends the whole
> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the
> determinate form of labour on which there depends the whole
> capitalist mode of production, and capital itself. > capitalist mode of production, and capital itself.
> >
> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of > *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist
> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or > production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the
> which converts the objective conditions of labour into capital, and > objective conditions of labour into capital, and their owners into
> their owners into capitalists, hence labour which produces its own > capitalists, hence labour which produces its own product as capital
> product as capital [@marx1994economic, 130-131]. > [@marx1994economic, 130-131].
::: :::
<!-- MEW 26/1, 371-372 --> <!-- MEW 26/1, 371-372 -->
> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je > Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces,
> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva > ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska
> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega > sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela.
> dela.
> >
> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* > Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima
> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z > najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno
> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v > koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo
> kateri se delo prikazuje. > prikazuje.
> >
> *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. > *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*.
> >
> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal > Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni
> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. > raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki
> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega > opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton
> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni > je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka
> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo > svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za
> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda > 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca
> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca > producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti
> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven > njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za
> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in > uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je
> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja > *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur
> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo > [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven
> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si > delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod
> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira > odlomka iz @marx1977historicni, 202-203].
> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz
> @marx1977historicni, 202-203].
<!-- MEW 26/1, 376-377 --> <!-- MEW 26/1, 376-377 -->
> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, > Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej
> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: > če reproducira *blaga*, je možno dvoje:
> >
> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki > 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko
> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno > od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej
> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med > lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko
> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot > cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah,
> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh > slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške
> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve > storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le
> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le > v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr.
> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- > enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma
> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. > ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da
> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, > delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali
> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, > profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima
> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, > ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu
> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim > celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela
> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da > ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari.
> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar
> ne spremeni na stvari.
> >
> 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh > 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh
> eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, > eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih,
> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v > duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem
> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v > obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na
> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli > primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika
> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v > učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne.
> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso > Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu
> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja > podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem
> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja > procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih
> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. > itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu
> podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične > podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične
> produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako > produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako
> nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO; > nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO;
@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu.
<!-- MEW 26/1, 385-386 --> <!-- MEW 26/1, 385-386 -->
> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer > Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje
> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti > veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je
> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, > neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr.
> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki > prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega
> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. > opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki
> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem > neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir
> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen > ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota
> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh > teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže
> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže > uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če
> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- > opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem
> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem > *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski
> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi > pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces,
> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten > svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot
> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar > ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost.
> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo
> se vrednost.
> >
> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega > Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da
> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali > ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih
> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na > prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa
> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni > ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov
> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem > skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav
> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne > tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake
> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje > posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem
> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje > pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno*
> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene > zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo
> *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno > *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno
> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja > reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz
> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, > plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314;
> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135]. > slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135].
<!-- MEW 26/1, 386-387 --> <!-- MEW 26/1, 386-387 -->
> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega > *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot
> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih > *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki
> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather > se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities
> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of > (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v
> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki > kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno
> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce > blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in
> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela > součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj
> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev > delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil).
> opravil).
> >
> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj > Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno
> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko > produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna
> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija > od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj
> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani > neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja
> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente, > kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam
> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je > in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja
> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta > je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost,
> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, > kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt
> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko > produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost
> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. > (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se
> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne > kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem
> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je > razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent
> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb > hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako
> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega > za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni
> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo > delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj
> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v > družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe
> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109].
<!-- MEW 26/3, 264 --> <!-- MEW 26/3, 264 -->
@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu.
--- ---
lang: sl lang: sl
references: references:
########################################################################
- type: book - type: book
id: marx1989kritika id: marx1989kritika
author: author:
@ -345,7 +391,23 @@ references:
publisher: Marksistični center CK ZKS publisher: Marksistični center CK ZKS
issued: 1989 issued: 1989
language: sl language: sl
######################################################################## - type: book
id: marx1987economic
author:
- family: Marx
given: Karl
title: "Economic works 1861--1863"
container-title: "Collected works"
container-author:
- family: Marx
given: Karl
- family: Engels
given: Frederick
volume: 30
publisher-place: London
publisher: Lawrence & Wishart
issued: 1987
language: en
- type: book - type: book
id: marx1994economic id: marx1994economic
author: author:
@ -363,7 +425,6 @@ references:
publisher: Lawrence & Wishart publisher: Lawrence & Wishart
issued: 1994 issued: 1994
language: en language: en
########################################################################
- type: book - type: book
id: marx1977historicni id: marx1977historicni
author: author:
@ -380,7 +441,6 @@ references:
publisher: Mladinska knjiga publisher: Mladinska knjiga
issued: 1977 issued: 1977
language: sl language: sl
########################################################################
- type: book - type: book
id: marx1969teorije id: marx1969teorije
author: author:

42
neusmerjeno_pisanje.md 100644
View File

@ -0,0 +1,42 @@
---
title: "Neusmerjeno pisanje"
...
::: horizontal
> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s
> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom,
> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj
> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati)
> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih
> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si
> želel na
> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card
> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste,
> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My
> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and
> eventually program) the dream file: the file system that would have every
> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything
> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes
> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled
> [@nelson1965complex, 85].
:::
---
lang: sl
references:
- type: paper-conference
id: nelson1965complex
author:
- family: Nelson
given: T. H.
title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate"
container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)"
publisher-place: New York
publisher: Association for Computing Machinery
issued: 1965
page: 84-100
language: en
...

2025
.tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md → tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
View File

File diff suppressed because it is too large Load Diff

308
teorija_tehnologije.md
View File

@ -1,132 +1,125 @@
--- ---
title: "Teorija tehnologije, zapiski" title: "*Teorija tehnologije*, zapiski"
... ...
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
20. stoletju, ne zajame. ne zajame.
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos *Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z 1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi
njimi upravlja človek. upravlja človek.
2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da 2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da
avtomatizacija predstavlja odtujitev. avtomatizacija predstavlja odtujitev.
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna 3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
Vprašanje inteligence strojev.
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* ## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
Kar človekove prednike prvič razloči od živali je Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti
pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih.
vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji
telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je
kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega
med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja.
posebnost je, da so zunanja.
Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica.
puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali
človeških ali živalskih organov. živalskih organov.
Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov.
Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več
torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po
pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih
pozunanjenih programov. programov.
Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z
z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja
notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*.
Tehnika Tehnika
: bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. : bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico.
*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in *Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo,
kulturo, zoološkim in sociološkim. zoološkim in sociološkim.
> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh > [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo
> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije > izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo
> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj > operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [...
> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi > S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo
> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, > obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira
> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat > na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen
> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, > za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice
> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2, > [@leroigourhan1990gib2, 11].
> 11].
*Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. *Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu.
> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se > Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo
> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko > verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo
> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" > fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja
> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in > reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem"
> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki > spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k
> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja > nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih
> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj > mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
> [@leroigourhan1990gib2, 211n14].
*Družbeni spomin*. *Družbeni spomin*.
> Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo > Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo
> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega > specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni
> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne > okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze
> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in > kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš
> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, > kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse,
> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški > najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali
> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se > zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2,
> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20]. > 20].
[Neurejeni izpiski] [Neurejeni izpiski]
> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje > Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s
> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki > tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno
> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne > obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo
> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika > že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi,
> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se > drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti,
> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi > sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik
> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v > premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne
> otrese [@leroigourhan1990gib2, 25]. > otrese [@leroigourhan1990gib2, 25].
> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde > Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar
> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. > v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj
> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" > presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v
> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in > resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova
> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz > lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem
> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28]. > [@leroigourhan1990gib2, 28].
> [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse > [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse
> značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija > značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija
> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo > razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni
> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj > proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje
> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako > samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na
> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in > posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku
> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od > sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe
> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na > pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali
> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov > mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34].
> [@leroigourhan1990gib2, 34].
> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile > To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in
> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna > grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna
> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena > deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to
> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da > pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da
> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je > postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda
> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se > razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju,
> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na > in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski
> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je > občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta
> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito > čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48].
- za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so - za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so
odstranljiva odstranljiva
@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
- družbena delitev dela -> tehnična delitev dela - družbena delitev dela -> tehnična delitev dela
Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot
kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi
sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem. tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)). delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks - Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
ni, da se vrača v zlato dobo obrti. se vrača v zlato dobo obrti.
- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov - str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat:
obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso
stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev).
strojev).
- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak - Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek
nastanek tehnične inteligence. tehnične inteligence.
- Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do - Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do
strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te
so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno
postane družbeno objektivno irelevantna. objektivno irelevantna.
In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno
lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa. virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
- Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane, - Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane,
izolirane sisteme. izolirane sisteme.
@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija.
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije* ## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni - ena
značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa - dva
uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost - tri
<!-- -->
- ena
- dva
- tri
*Konstantni in variabilni kapital*.
Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces*
dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa
uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost
[@heinrich2013kritika, 99]. [@heinrich2013kritika, 99].
Konstantni kapital: $$c$$
Presežna vrednost: $$m$$
Variabilni kapital: $$v$$
Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo
kot: $$c + v + m$$
*Stopnja presežne vrednosti*.
Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$
*Profitna stopnja*.
$$m / (c + v)$$
[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku]
*Delovni dan*.
*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je
mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v
družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost
produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega
razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem
delu [@heinrich2013kritika, 103].
Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista,
temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni
kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v
to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec
skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno
prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev
in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v
soočenju pravice proti pravici:
> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz
> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na
> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega
> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno
> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo,
> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med
> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične
> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne
> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci
> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193].
Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno:
```
produkcija presežne vrednosti
-> razredni boj
-> produkcija relativne presežne vrednosti
-> tehnološki napredek
```
*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*.
<!-- <!--
@ -229,7 +303,6 @@ uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost
--- ---
lang: sl lang: sl
references: references:
########################################################################
- type: book - type: book
id: leroigourhan1990gib1 id: leroigourhan1990gib1
author: author:
@ -244,7 +317,6 @@ references:
publisher: ŠKUC publisher: ŠKUC
issued: 1988 issued: 1988
language: sl language: sl
########################################################################
- type: book - type: book
id: leroigourhan1990gib2 id: leroigourhan1990gib2
author: author:
@ -259,7 +331,18 @@ references:
publisher: ŠKUC publisher: ŠKUC
issued: 1990 issued: 1990
language: sl language: sl
######################################################################## - type: book
id: marx2012kapital1
author:
- family: Marx
given: Karl
title: "Kapital: kritika politične ekonomije"
title-short: "Kapital"
volume: 1
publisher-place: Ljubljana
publisher: Sophia
issued: 2012
language: sl
- type: book - type: book
id: heinrich2013kritika id: heinrich2013kritika
author: author:
@ -273,5 +356,4 @@ references:
publisher: Sophia publisher: Sophia
issued: 2013 issued: 2013
language: sl language: sl
# vim: spelllang=sl
... ...