From 54f715c5e27b057dfecd0a1d71b231aed9671ca1 Mon Sep 17 00:00:00 2001 From: urosm Date: Tue, 19 Mar 2024 02:09:22 +0100 Subject: [PATCH] update notes --- .krasovec_tujost_kapitala.md | 14 +- README.md | 26 +- index.md | 32 - marx_digresija_o_produktivnem_delu.md | 500 ++-- neusmerjeno_pisanje.md | 42 + ...lektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md | 2025 ++++++++++------- teorija_tehnologije.md | 308 ++- 7 files changed, 1730 insertions(+), 1217 deletions(-) delete mode 100644 index.md create mode 100644 neusmerjeno_pisanje.md rename .tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md => tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md (73%) diff --git a/.krasovec_tujost_kapitala.md b/.krasovec_tujost_kapitala.md index 02bb3bc..a978c10 100644 --- a/.krasovec_tujost_kapitala.md +++ b/.krasovec_tujost_kapitala.md @@ -2,20 +2,21 @@ title: "Primož Krašovec, *Tujost kapitala*" ... -## Zgodovinska prelomnost kapitalizma + -## Tujost kapitala + -## Odmiranje razrednega boja + + + + + -## Ideologija kot tehnologija -## Ksenokultura --- lang: sl references: -######################################################################## - type: article-journal id: krasovec2017tujost author: @@ -27,7 +28,6 @@ references: issued: 2017 page: 747-775 language: sl -######################################################################## - type: book id: krasovec2021tujost author: diff --git a/README.md b/README.md index 381ed6d..a4d6419 100644 --- a/README.md +++ b/README.md @@ -3,12 +3,13 @@ > ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje specifičnih metod > projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko preverjene v realnosti za > arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo -> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77] +> konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [bavbavhaus.net](https://bavbavhaus.net#start) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus produktivne subsumpcije [neusmerjenega](neusmerjeno_pisanje.md) raziskovanja ter zapisovanja pod splet -hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. +hiperpovezav okoli teme [arhitekture in kapitalističnega +razvoja](tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md). Stran je sploščitev ideje o "sanjskem datotečnem formatu" v enostaven sistem zapiskov, ki naj bi se med seboj povezovali, njihovega vzporednega prikazovanja. @@ -20,23 +21,6 @@ pozabljeno možnost horizontalnega drsenja. ``` Izvorna koda je dostopna na . -Skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, da se -lahko prilagodi -- s `pandoc` generira spletno stran je v +`pandoc` skript, ki -- zaenkrat dokaj neposredno, a z dovolj očitnimi postopki, +da se lahko prilagodi -- generira spletno stran je v `pandoc/bavbavhaus.net.lua`. - ---- -lang: sl -references: -- type: article-journal - id: tafuri1969peruna - author: - - family: Tafuri - given: Manfredo - title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - container-title: "Contropiano: materiali marxisti" - issue: 1 - issued: 1969 - page: 31-79 - language: it -... diff --git a/index.md b/index.md deleted file mode 100644 index 4036844..0000000 --- a/index.md +++ /dev/null @@ -1,32 +0,0 @@ ---- -title: "bavbavhaus.net" -... - -> Odkrivanje zatona arhitektov kot aktivnih ideologov, spoznanje o ogromnih -> tehnoloških zmožnostih racionalizacije mesta in ozemlja skupaj z -> vsakodnevnimi ugotovitvami o njihovi brezkoristnosti ter zastaranje -> specifičnih metod projektiranja še preden so njihove hipoteze lahko -> preverjene v realnosti za arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju -> ponuja vpogled na zelo konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... -> [@tafuri1969peruna, 77] - -[bavbavhaus.net](index.md) je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus -produktivne subsumpcije neusmerjenega raziskovanja ter zapisovanja pod splet -hiperpovezav okoli teme arhitekture in kapitalističnega razvoja. - ---- -lang: sl -references: -- type: article-journal - id: tafuri1969peruna - author: - - family: Tafuri - given: Manfredo - title: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - title-short: "Per una critica dell'ideologia archittetonica" - container-title: "Contropiano: materiali marxisti" - issue: 1 - issued: 1969 - page: 31-79 - language: it -... diff --git a/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md b/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md index 7f525b3..f110120 100644 --- a/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md +++ b/marx_digresija_o_produktivnem_delu.md @@ -1,65 +1,124 @@ --- -title: "Karl Marx, Digresija o produktivnem delu" +title: "Karl Marx, *Digresija o produktivnem delu*" ... -V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o -delitvi dela pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu": +V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela +pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu": -> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor -> kompendije itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo -> povezanost te zadnje produkcijske panoge z mejami družbe, bomo -> opustili veliko predsodkov. Zločinec ne producira le zločinov, temveč -> tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, ki predava o kazenskem -> pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem ta profesor vrže -> svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča narodno -> bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis -> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. -> Roscher (glej ). Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko -> pravosodje, biriče, sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne -> poklicne panoge, ki predstavljajo ravno toliko kategorij družbene -> delitve dela, razvijajo različne zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo -> nove potrebe in nove načine za njihovo zadovoljitev. Že mučenje je -> spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in je v produkciji -> svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. Zločinec -> producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to -> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne -> producira le kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov -> in s tem kazenskih zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo -> literaturo, romane in celo tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva -> "Krivda" in Schillerjevi "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard -> III.". Zločinec pretrga monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega -> življenja. S tem ga obvaruje pred stagniranjem in zbudi tisto nemirno -> napetost in razgibanost, brez katerih bi otopela tudi ost konkurence. -> S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin odtegne del -> presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med -> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod -> minimum, absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. -> Zločinec torej nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki -> vzpostavi pravo raven in odpre pravcato perspektivo "koristnih" -> zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj produktivne sile je mogoče do -> podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice kdajkoli razvile do -> zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava bankovcev -> dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev -> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere (glej -> Babbage), če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično -> kemijo ravno toliko zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti -> ga kakor poštena produkcijska prizadevnost? Zločin z vedno novimi -> načini napadov na lastnino prikliče v življenje vedno nova obrambna -> sredstva in učinkuje s tem enako produktivno kakor strikes na izume -> strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi brez -> nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? -> In mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo -> spoznanja? Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal -> produktivnost vseh mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega -> argumenta: "That what we call evil in this world, moral as well as -> natural, is the grand principle that makes us sociable creatures, the -> solid basis, the *life and support of all trades and employments* -> without exception; there we must look for the true origin of all arts -> and sciences; and the moment evil ceases the society must be spoiled, -> if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda neskončno -> bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe +::: horizontal + +> Filozof producira ideje, pesnik pesmi, pastor pridige, profesor kompendije +> itn. Zločinec producira zločine. Če si pobliže ogledamo povezanost te zadnje +> produkcijske panoge z mejami družbe, bomo opustili veliko predsodkov. Zločinec +> ne producira le zločinov, temveč tudi kazensko pravo in s tem tudi profesorja, +> ki predava o kazenskem pravu, poleg tega pa še neogibni kompendij, v katerem +> ta profesor vrže svoja predavanja kot "blago" na splošni trg. S tem se veča +> narodno bogastvo, ne upoštevajoč zasebnega užitka, ki ga daje rokopis +> kompendija njegovemu tvorcu, kot nam [pove] kompetentna priča prof. Roscher. +> Zločinec producira nadalje vso policijo in kazensko pravosodje, biriče, +> sodnike, rablje, porotnike itn. in vse te različne poklicne panoge, ki +> predstavljajo ravno toliko kategorij družbene delitve dela, razvijajo različne +> zmožnosti človeškega duha, ustvarjajo nove potrebe in nove načine za njihovo +> zadovoljitev. Že mučenje je spodbudilo za najumetelnejša mehanična odkritja in +> je v produkciji svojih orodij zaposlovalo množico častitih rokodelcev. +> Zločinec producira vtis, deloma moralen, deloma tragičen, pač odvisno, in s to +> "storitvijo" vzburja moralna in estetska občutja občinstva. Ne producira le +> kompendijev o kazenskem pravu, ne le kazenskih zakonikov in s tem kazenskih +> zakonodajalcev, temveč tudi umetnost, lepo literaturo, romane in celo +> tragedije, kot pričata ne le Müllnerjeva "Krivda" in Schillerjevi +> "Razbojniki", temveč celo "Ojdip" in "Richard III.". Zločinec pretrga +> monotonijo in vsakdanjo gotovost meščanskega življenja. S tem ga obvaruje pred +> stagniranjem in zbudi tisto nemirno napetost in razgibanost, brez katerih bi +> otopela tudi ost konkurence. S tem spodbuja produktivne sile. Medtem ko zločin +> odtegne del presežnega prebivalstva trgu dela in s tem zmanjša konkurenco med +> delavci, ko do neke določene točke prepreči, da bi mezda padla pod minimum, +> absorbira boj proti zločinu drugi del istega prebivalstva. Zločinec torej +> nastopi kot ena izmed tistih naravnih "izravnav", ki vzpostavi pravo raven in +> odpre pravcato perspektivo "koristnih" zaposlitev. Delovanje zločina na razvoj +> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice +> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava +> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev +> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, +> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko +> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska +> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v +> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno +> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi +> brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In +> mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja? +> Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh +> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call +> evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that +> makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all +> trades and employments* without exception; there we must look for the true +> origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must +> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda +> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe > [@marx1989kritika, 246-247]. + + +> A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor +> compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at +> the connection between this latter branch of production and society as a +> whole, we shall rid ourselves of many prejudices. The criminal produces not +> only crimes but also criminal law, and with this also the professor who gives +> lectures on criminal law and in addition to this the inevitable compendium in +> which this same professor throws his lectures onto the general market as +> "commodities". This brings with it augmentation of national wealth, quite +> apart from the personal enjoyment which -- as a competent witness, Professor +> Roscher, [tells] us -- the manuscript of the compendium brings to its +> originator himself. The criminal moreover produces the whole of the police and +> of criminal justice, constables, judges, hangmen, juries, etc.; and all these +> different lines of business, which form just as many categories of the social +> division of labour, develop different capacities of the human mind, create new +> needs and new ways of satisfying them. Torture alone has given rise to the +> most ingenious mechanical inventions, and employed many honourable craftsmen +> in the production of its instruments. The criminal produces an impression, +> partly moral and partly tragic, as the case may be, and in this way renders a +> "service" by arousing the moral and aesthetic feelings of the public. He +> produces not only compendia on Criminal Law, not only penal codes and along +> with them legislators in this field, but also art, belles-lettres, novels, and +> even tragedies, as not only Müllner's *Schuld* and Schiller's *Räuber* show, +> but *Oedipus* and *Richard the Third*. The criminal breaks the monotony and +> everyday security of bourgeois life. In this way he keeps it from stagnation, +> and gives rise to that uneasy tension and agility without which even the spur +> of competition would get blunted. Thus he gives a stimulus to the productive +> forces. While crime takes a part of the redundant population off the labour +> market and thus reduces competition among the labourers -- up to a certain +> point preventing wages from falling below the minimum -- the struggle against +> crime absorbs another part of this population. Thus the criminal comes in as +> one of those natural "counterweights" which bring about a correct balance and +> open up a whole perspective of "useful" occupations. The effects of the +> criminal on the development of productive power can be shown in detail. Would +> locks ever have reached their present degree of excellence had there been no +> thieves? Would the making of bank-notes have reached its present perfection +> had there been no forgers? Would the microscope have found its way into the +> sphere of ordinary commerce but for trading frauds? Does not practical +> chemistry owe just as much to the adulteration of commodities and the efforts +> to show it up as to the honest zeal for production? Crime, through its ever +> new methods of attack on property, constantly calls into being new methods of +> defence, and so is as productive as *strikes* for the invention of machines. +> And if one leaves the sphere of private crime: would the world market ever +> have come into being but for national crime? Indeed, would even the nations +> have arisen? And has not the Tree of Sin been at the same time the Tree of +> Knowledge ever since the time of Adam? +> +> In his *Fable of the Bees* (1705) Mandeville had already shown that every +> possible kind of occupation is productive, and had given expression to the +> tendency of this whole line of argument: +> +> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the +> > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life +> > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must +> > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil +> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed." +> +> Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the +> philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310]. + +::: + - Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste. - Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da gledamo kapital v deloti (družba). @@ -78,8 +137,12 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863 --- +## Absolutna in relativna presežna vrednost + - [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti] +## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom + @@ -119,137 +182,127 @@ Tu še ne gre za razliko v samem produkcijskem načinu. Delovni proces je iz tehnološkega vidika nespremenjen in je zgolj kot delovni proces podrejen kapitalu. +## Produktivno in neproduktivno delo + ::: horizontal -> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v -> kapital, toda ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med -> denarjem in delovno zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to -> *neposredno* spremembo dela v *upredmeteno* delo, ki ne pripada -> delavcu marveč kapitalistu, se denar spremeni v kapital, tudi tisti -> del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih sredstev, delovnih -> pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi eksistira -> v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko +> Delo se v dejanskem produkcijskem procesu *realiter* spreminja v kapital, toda +> ta sprememba [je] pogojena s prvotno menjavo med denarjem in delovno +> zmožnostjo [Arbeitsvermögen]. Šele s to *neposredno* spremembo dela v +> *upredmeteno* delo, ki ne pripada delavcu marveč kapitalistu, se denar +> spremeni v kapital, tudi tisti del [denarja], ki je dobil formo produkcijskih +> sredstev, delovnih pogojev. Pred tem je denar samo *na sebi* kapital, pa najsi +> eksistira v svoji lastni formi ali pa v formi blag (produktov), ki imajo neko > podobo, v kateri lahko služijo kot produkcijska sredstva novih blag. > -> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v -> kapital, delo pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, -> razmerjem, ki mu ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem -> procesu, spreminja denar ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti -> delovni zmožnosti osamosvojeno *upredmeteno* delo ohranja in veča v -> njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. Produktivno delo je samo -> neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, v katerem delovna -> zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. -> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža -> prav tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten -> kapitalistični produkcijski način in kapital sam. +> To določeno *razmerje* do dela šele spremeni denar ali blago v kapital, delo +> pa, ki s tem svojim razmerjem do produkcijskih pogojev, razmerjem, ki mu +> ustreza določeno obnašanje v dejanskem produkcijskem procesu, spreminja denar +> ali blago v kapital, tj. delo, ki nasproti delovni zmožnosti osamosvojeno +> *upredmeteno* delo ohranja in veča v njegovi vrednosti, je *produktivno* delo. +> Produktivno delo je samo neki skrajšan izraz za celotno razmerje in za način, +> v katerem delovna zmožnost figurira v kapitalističnem produkcijskem procesu. +> Razlikovanje od *drugih* vrst dela pa je izredno pomembno, ker izraža prav +> tisto oblikovno določenost dela, na kateri sloni celoten kapitalistični +> produkcijski način in kapital sam. > -> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične -> produkcije -- ki producira presežno vrednost za svojega employer -> [delodajalca] ali, je delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v -> kapital, njihovega posestnika pa v kapitalista, torej delo, ki -> producira svoj lasten produkt kot kapital [@marx1994economic, 130-131; -> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 133-134]. +> *Produktivno delo* je torej takšno delo -- v sistemu kapitalistične produkcije +> -- ki producira presežno vrednost za svojega employer [delodajalca] ali, je +> delo, ki spreminja objektivne delovne pogoje v kapital, njihovega posestnika +> pa v kapitalista, torej delo, ki producira svoj lasten produkt kot kapital +> [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, +> 133-134]. -> In the real production process labour is converted *in reality* into -> capital, but this conversion is conditioned by the original exchange -> between money and labour capacity. It is only through this *direct* -> conversion of labour into *objectified* labour which belongs not to -> the worker but to the capitalist that the money is converted into -> capital, including the part which has taken on the form of the -> means of production, the conditions of labour. Previously money -> was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in -> the form of commodities (products) which possessed a shape -> enabling them to serve as the means of production for new -> commodities. +> In the real production process labour is converted *in reality* into capital, +> but this conversion is conditioned by the original exchange between money and +> labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into +> *objectified* labour which belongs not to the worker but to the capitalist +> that the money is converted into capital, including the part which has taken +> on the form of the means of production, the conditions of labour. Previously +> money was only capital in *itself*, whether it existed in its own form or in +> the form of commodities (products) which possessed a shape enabling them to +> serve as the means of production for new commodities. > -> It is only this particular relation to labour which -> converts money or commodity into capital, and that labour is -> *productive labour* which -- by means of this relation it has to the -> conditions of production, to which there corresponds a particular -> position in the real production process -- converts money or -> commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of -> the *objective labour* which has attained an independent position -> vis-à-vis labour capacity. Productive labour is only an abbreviation -> for the whole relation in which, and the manner in which, labour -> capacity figures in the capitalist production process. It is however -> of the highest importance to distinguish between this and *other* -> kinds of labour, since this distinction brings out precisely the -> determinate form of labour on which there depends the whole +> It is only this particular relation to labour which converts money or +> commodity into capital, and that labour is *productive labour* which -- by +> means of this relation it has to the conditions of production, to which there +> corresponds a particular position in the real production process -- converts +> money or commodity into capital, i.e. preserves and increases the value of the +> *objective labour* which has attained an independent position vis-à-vis labour +> capacity. Productive labour is only an abbreviation for the whole relation in +> which, and the manner in which, labour capacity figures in the capitalist +> production process. It is however of the highest importance to distinguish +> between this and *other* kinds of labour, since this distinction brings out +> precisely the determinate form of labour on which there depends the whole > capitalist mode of production, and capital itself. > -> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of -> capitalist production -- produces surplus value for its EMPLOYER or -> which converts the objective conditions of labour into capital, and -> their owners into capitalists, hence labour which produces its own -> product as capital [@marx1994economic, 130-131]. +> *Productive labour*, therefore, is labour which -- in the system of capitalist +> production -- produces surplus value for its EMPLOYER or which converts the +> objective conditions of labour into capital, and their owners into +> capitalists, hence labour which produces its own product as capital +> [@marx1994economic, 130-131]. ::: -> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je -> proces, ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -> -- produkcijska sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega -> dela. +> Kapitalistični produkcijski način zato tudi ni le produkcija blag. Je proces, +> ki absorbira neplačano delo in ki material in delovna sredstva -- produkcijska +> sredstva -- naredi za sredstva absorpcije neplačanega dela. > -> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* -> nima najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z -> njegovo posebno koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v -> kateri se delo prikazuje. +> Iz dosedaj povedanega izhaja, da označitev dela kot *produktivnega* nima +> najprej absolutno nič opraviti z določeno *vsebino dela*, z njegovo posebno +> koristnostjo ali s svojevrstno uporabno vrednostjo, v kateri se delo +> prikazuje. > > *Ista* vrsta dela je lahko *produktivna* ali *neproduktivna*. > -> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal -> "Izgubljeni raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. -> Nasprotno je pisatelj, ki opravlja konkretno delo za svojega -> knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton je produciral "Izgubljeni -> raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka svilo. To je bilo -> udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za 5 £. Toda -> leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca -> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven -> delavec*; kajti njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in -> gre samo še za uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja -> svoje petje, je *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo -> angažira neki entrepreneur [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si -> pridobival denar, je *produktiven delavec*; kajti ona producira -> kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod odlomka iz -> @marx1977historicni, 202-203]. +> Npr. Milton, who did the "Paradise Lost" for 5 £ [ki je napisal "Izgubljeni +> raj" za 5 funtov], je bil *neproduktiven delavec*. Nasprotno je pisatelj, ki +> opravlja konkretno delo za svojega knjigotržca, *produktiven delavec*. Milton +> je produciral "Izgubljeni raj" iz istega vzroka kot producira sviloprejka +> svilo. To je bilo udejstvovanje *njegove* narave. Kasneje je prodal produkt za +> 5 £. Toda leipziški literarni proletarec, ki pod upravo svojega knjigotržca +> producira knjige (npr. ekonomske priročnike), je *produktiven delavec*; kajti +> njegov produkt je že vnaprej subsumiran v kapital in gre samo še za +> uvrednotenje le-tega. Pevka, ki na lastno pest prodaja svoje petje, je +> *neproduktiven delavec*. Toda ista pevka, ki jo angažira neki entrepreneur +> [podjetnik] ter jo pusti peti, da bi si pridobival denar, je *produktiven +> delavec*; kajti ona producira kapital [@marx1969teorije, 306; slovenski prevod +> odlomka iz @marx1977historicni, 202-203]. -> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, -> torej če reproducira *blaga*, je možno dvoje: +> Pri nematerialni produkciji, celo če se opravlja izključno za menjavo, torej +> če reproducira *blaga*, je možno dvoje: > -> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki -> posedujejo neko od producentov in konsumentov različno samostojno -> podobo [Gestalt], ki torej lahko obstajajo v nekem intervalu med -> produkcijo in konzumpcijo, ki lahko cirkulirajo v tem intervalu kot -> *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, slikah, skratka pri vseh -> umetniških produktih, ki so različni od umetniške storitve -> izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le -> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- -> npr. enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. -> Tu večinoma ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, -> [pri formi], da delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, -> obrtniki ali profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, -> razmerje, ki nima ničesar opraviti s pravim kapitalističnim -> produkcijskim načinom in ki le-temu celo formalno še ni podrejeno. Da -> je v teh prehodnih formah eksploatacija dela ravno največja, ničesar -> ne spremeni na stvari. +> 1\. Produkcija rezultira v *blagih*, uporabnih vrednotah, ki posedujejo neko +> od producentov in konsumentov različno samostojno podobo [Gestalt], ki torej +> lahko obstajajo v nekem intervalu med produkcijo in konzumpcijo, ki lahko +> cirkulirajo v tem intervalu kot *kupljiva blaga*, kot je to pri knjigah, +> slikah, skratka pri vseh umetniških produktih, ki so različni od umetniške +> storitve izvajajočega umetnika. Tu je kapitalistična produkcija uporabljiva le +> v zelo omejeni meri, kolikor npr. neki pisatelj za neko skupno delo -- npr. +> enciklopedijo -- izkorišča celo vrsto drugih kot pomožne delavce. Tu večinoma +> ostaja pri *prehodni formi* h kapitalistični produkciji, [pri formi], da +> delajo različni znanstveni ali umetniški producenti, obrtniki ali +> profesionalci, za skupni trgovski kapital založnikov, razmerje, ki nima +> ničesar opraviti s pravim kapitalističnim produkcijskim načinom in ki le-temu +> celo formalno še ni podrejeno. Da je v teh prehodnih formah eksploatacija dela +> ravno največja, ničesar ne spremeni na stvari. > > 2\. Produkcije ni mogoče ločiti od akta produciranja, kot pri vseh > eksekutivnih umetnikih, govornikih, igralcih, učiteljih, zdravnikih, -> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v -> skromnem obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v -> nekaterih sferah. Na primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli -> mezdni delavci za podjetnika učnega zavoda, tako kot obstajajo v -> Angliji številne takšne učne tovarne. Čeprav nasproti učencem niso -> *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu podjetniku. Le-ta menja -> svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem procesom postaja -> bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih itd. -> Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu +> duhovnikih itd. Tudi tu teče kapitalistični produkcijski način samo v skromnem +> obsegu in se lahko glede narave stvari dogaja samo v nekaterih sferah. Na +> primer, v učnih zavodih so lahko učitelji goli mezdni delavci za podjetnika +> učnega zavoda, tako kot obstajajo v Angliji številne takšne učne tovarne. +> Čeprav nasproti učencem niso *produktivni delavci*, so to nasproti svojemu +> podjetniku. Le-ta menja svoj kapital za njihovo delovno zmožnost in s tem +> procesom postaja bogatejši. Enako je pri gledaliških, zabaviščnih podjetjih +> itd. Umetnik se tu do občinstva obnaša kot umetnik, nasproti svojemu > podjetniku pa je *produktiven delavec*. Vsi ti pojavi kapitalistične > produkcije na tem področju so v primerjavi s celoto produkcije tako > nepomembni, da jih lahko popolnoma zanemarimo [@marx1969teorije, TODO; @@ -257,68 +310,62 @@ podrejen kapitalu. -> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer -> sodeluje veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti -> razmerje, v katerem je neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, -> seveda zelo različno. Npr. prej omenjeni pomožni delavci v neki -> tovarni nimajo nobenega direktnega opravka z obdelovanjem surovine. -> Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki neposredno delajo pri tem -> obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir ima spet drugačen -> odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota teh -> delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže -> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- -> če opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem -> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi -> produkcijski pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten -> produkcijski proces, svoje delo za kapital in reproducirajo denar -> kapitalistov kot kapital, tj. kot ovrednotujočo se vrednost, večajočo -> se vrednost. +> Z razvojem specifično kapitalističnega produkcijskega načina, kjer sodeluje +> veliko delavcev pri produkciji istega blaga, mora biti razmerje, v katerem je +> neposredno njihovo delo do predmeta produkcije, seveda zelo različno. Npr. +> prej omenjeni pomožni delavci v neki tovarni nimajo nobenega direktnega +> opravka z obdelovanjem surovine. Delavci, ki so nadzorniki tistih, ki +> neposredno delajo pri tem obdelovanju, so za korak bolj odmaknjeni, inženir +> ima spet drugačen odnos in dela v glavnem le s svojo glavo etc. Toda *celota +> teh delavcev*, ki imajo delovne zmožnosti različne vrednosti, čeprav kaže +> uporabljena količina precej enako višino, producira rezultat, ki se -- če +> opazujemo celoten produkcijski proces -- izrazi v *blagu* ali nekem +> *materialnem produktu*; vi skupaj pa, kot delavnica, so živi produkcijski +> pogoji teh *produktov*, ker menjajo, če opazujemo celoten produkcijski proces, +> svoje delo za kapital in reproducirajo denar kapitalistov kot kapital, tj. kot +> ovrednotujočo se vrednost, večajočo se vrednost. > -> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega -> načina, da ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali -> dela, v katerih prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na -> različne osebe, kar pa ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni -> produkt* teh oseb ali njihov skupni produkt upredmeten v materialnem -> bogastvu; kar na drugi strani prav tako ne preprečuje oz. ničesar ne -> spremeni na tem, da je razmerje vsake posamezne osebe razmerje -> mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem pomenu razmerje -> *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* zaposlene -> v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo +> Saj to je prav tista svojevrstnost kapitalističnega produkcijskega načina, da +> ločuje različna dela, torej tudi umska in ročna dela -- ali dela, v katerih +> prevladuje ena ali druga plat -- in da jih razdeli na različne osebe, kar pa +> ne preprečuje, da je materialni produkt *skupni produkt* teh oseb ali njihov +> skupni produkt upredmeten v materialnem bogastvu; kar na drugi strani prav +> tako ne preprečuje oz. ničesar ne spremeni na tem, da je razmerje vsake +> posamezne osebe razmerje mezdnega delavca do kapitala in v tem eminentnem +> pomenu razmerje *produktivnega delavca*. Vse te osebe niso samo *neposredno* +> zaposlene v produkciji materialnega bogastva, marveč menjajo svoje delo > *neposredno* za denar kot kapital in tako poleg svoje mezde neposredno -> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja -> iz plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, -> 314; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135]. +> reproducirajo presežno vrednost za kapitalista. Njihovo delo obstaja iz +> plačanega dela plus neplačanega presežnega dela [@marx1969teorije, 314; +> slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni, 134-135]. -> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega -> kot *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih -> načinov, ki se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather -> commodities (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of -> labour v kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki -> producira neko določeno blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce -> porazdeljenih in součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela -> znotraj družbe, zunaj delavnice, kot separation of occupation (ločitev -> opravil). +> *Division of labour (delitev dela)* v določenem pomenu ni nič drugega kot +> *coexisting labour*, to se pravi koeskistenca *različnih* delovnih načinov, ki +> se prikazujejo v *different kinds* of produce or rather commodities +> (*različnih vrstah* produktov ali bolje blag). Division of labour v +> kapitalističnem pomenu, kot analiza posebnega dela, ki producira neko določeno +> blago, na vsoto enostavnih, med različne delavce porazdeljenih in +> součinkujočih operacij, predpostavlja delitev dela znotraj družbe, zunaj +> delavnice, kot separation of occupation (ločitev opravil). > -> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj -> eminentno produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko -> bolj neodvisna od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija -> postaja toliko bolj neodvisna od njegove konzumpcije s strani -> producentov, od njegovega bivanja kot uporabne vrednosti za producente, -> kolikor bolj enostranski je produkt sam in kolikor večja je -> raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja je vrsta -> uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, -> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko -> produkt produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. -> Enakovrednost (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne -> vrednosti za producente se kvantitativno izrazi v masi, v kateri je -> produciran in ki ni v nobenem razmerju do konzumpcijskih potreb -> producenta, celo takrat ne, če je producent hkrati konzument svojega -> produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako za produkcijo -> produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni delitev dela v -> notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj družbe -> [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109]. +> Na drugi strani jih ta delitev množi. Produkt je lahko toliko bolj eminentno +> produciran kot blago, njegova menjalna vrednost postaja toliko bolj neodvisna +> od njegovega neposrednega bivanja, ali njegova produkcija postaja toliko bolj +> neodvisna od njegove konzumpcije s strani producentov, od njegovega bivanja +> kot uporabne vrednosti za producente, kolikor bolj enostranski je produkt sam +> in kolikor večja je raznovrstnost blag, za katero se zamenjuje, kolikor večja +> je vrsta uporabnih vrednot, v katerih se izraža njegova menjalna vrednost, +> kolikor večji je zanj trg. Čim bolj se to dogaja, tem bolj je lahko produkt +> produciran kot blago. Torej tudi tem bolj *masovno*. Enakovrednost +> (ravnodušnost -- Gleichgültigkeit) njegove uporabne vrednosti za producente se +> kvantitativno izrazi v masi, v kateri je produciran in ki ni v nobenem +> razmerju do konzumpcijskih potreb producenta, celo takrat ne, če je producent +> hkrati konzument svojega produkta. Ena od metod za produktion en masse in tako +> za produkcijo produkta pa je delitev dela znotraj delavnice. Tako sloni +> delitev dela v notranjosti delavnice na delitvi occupation (opravil) znotraj +> družbe [@marx1969teorije, TODO; @marx1977historicni, 108-109]. @@ -327,7 +374,6 @@ podrejen kapitalu. --- lang: sl references: -######################################################################## - type: book id: marx1989kritika author: @@ -345,7 +391,23 @@ references: publisher: Marksistični center CK ZKS issued: 1989 language: sl -######################################################################## +- type: book + id: marx1987economic + author: + - family: Marx + given: Karl + title: "Economic works 1861--1863" + container-title: "Collected works" + container-author: + - family: Marx + given: Karl + - family: Engels + given: Frederick + volume: 30 + publisher-place: London + publisher: Lawrence & Wishart + issued: 1987 + language: en - type: book id: marx1994economic author: @@ -363,7 +425,6 @@ references: publisher: Lawrence & Wishart issued: 1994 language: en -######################################################################## - type: book id: marx1977historicni author: @@ -380,7 +441,6 @@ references: publisher: Mladinska knjiga issued: 1977 language: sl -######################################################################## - type: book id: marx1969teorije author: diff --git a/neusmerjeno_pisanje.md b/neusmerjeno_pisanje.md new file mode 100644 index 0000000..726b2e1 --- /dev/null +++ b/neusmerjeno_pisanje.md @@ -0,0 +1,42 @@ +--- +title: "Neusmerjeno pisanje" +... + +::: horizontal + +> Na podlagi lastnih poskusov sem vedel kaj je mogoče v te namene narediti s +> kartotekami, zvezki, kazalkami, luknjanjem, mapami, kolažiranjem, kartonom, +> registri, Xerox strojem in pisalno mizo z rolojem. Moj namen ni bil zgolj +> kompjuterizirati ta opravila temveč razmisliti o (in sčasoma programirati) +> sanjsko datoteko: datotečni sistem, ki bi imel vse lastnosti, ki bi si jih +> pisatelj ali raztresen profesor lahko želel, in bi vseboval vse kar bi si +> želel na + +> I knew from my own experiment what can be done for these purposes with card +> file, notebook, index tabs, edge-punching, file folders, scissors and paste, +> graphic boards, index-strip frames, Xerox machine and the roll-top desk. My +> intent was not merely to computerize these tasks but to think out (and +> eventually program) the dream file: the file system that would have every +> feature a novelist or absent-minded professor could want, holding everything +> he wanted in just the complicated way he wanted it held, and handling notes +> and manuscripts in as subtle and complex ways as he wanted them handled +> [@nelson1965complex, 85]. + +::: + +--- +lang: sl +references: +- type: paper-conference + id: nelson1965complex + author: + - family: Nelson + given: T. H. + title: "Complex information processing: a file structure for the complex, the changing and the indeterminate" + container-title: "Proceedings of the 1965 20th national conference (ACM '65)" + publisher-place: New York + publisher: Association for Computing Machinery + issued: 1965 + page: 84-100 + language: en +... diff --git a/.tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md b/tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md similarity index 73% rename from .tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md rename to tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md index 438f76a..a6550f9 100644 --- a/.tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md +++ b/tafuri_intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md @@ -1,62 +1,70 @@ --- -title: "Manfredo Tafuri, Intelektualno delo in kapitalistični razvoj" +title: "Manfredo Tafuri, *Intelektualno delo in kapitalistični razvoj*" ... - +::: horizontal -> Posebna vrzel, ki obstaja med procesi razvoja, prestrukturiranji, ki -> jih te vsiljujejo kapitalistični delitvi dela, in intelektualnimi -> posredovanji, ki sledijo iz teh procesov, še ni v celoti odpravljena. -> Toliko, da lahko rečemo, da v trenutnem stanju splošna konfiguracija s -> katero se predstavlja intelektualno delo, nima enotnih konotacij. To -> je predvsem posledica vse globljih sprememb vseh institucionalnih vlog -> v soočenju z realnostjo razvoja. +> Posebna vrzel, ki obstaja med procesi razvoja, prestrukturiranji, ki jih te +> vsiljujejo kapitalistični delitvi dela, in intelektualnimi posredovanji, ki +> sledijo iz teh procesov, še ni v celoti odpravljena. Toliko, da lahko rečemo, +> da v trenutnem stanju splošna konfiguracija s katero se predstavlja +> intelektualno delo, nima enotnih konotacij. To je predvsem posledica vse +> globljih sprememb vseh institucionalnih vlog v soočenju z realnostjo razvoja. - +> Non risulta ancora del tutto saldata la singolare divaricazione esistente fra +> i processi di sviluppo, le ristrutturazioni che questi impongono alla +> divisione capitalistica del lavoro, e le mediazioni intellettuali che +> conseguono a quei processi. Tanto, che può dirsi che allo stato attuale la +> configurazione generale con cui si presenta il lavoro intellettuale, risulti +> priva di connotazioni unitarie. Il che consegue, principalmente, al sempre più +> profondo mutamento di tutti i ruoli istituzionali di fronte alla realtà dello +> sviluppo. -> Intelektualno delo in razvoj, torej: dve področji delovanja, ki sta se -> že zdavnaj uravnotežila kot ideologija na eni in strukturna realnost -> na drugi strani. Vsa "tragika" buržoaznega Kultur, tesnoba, ki se -> doživlja, ko je razlaščena vsake progresivne funkcije, potrditev -> neučinkovitosti njene biti na svetu, njeno prepoznanje kot utopija -> naivnega razuma, se je preobrnilo v intelektualno delo kot pozitivna -> utopija, kot model dialektičnega razvoja: z eno besedo, kot -> "dialektična forma", ki ob spoznanju neločljive povezanosti -> negativnosti in sistema, v poskusu globalnega gospostva nad -> prihodnostjo, *projektira* svojo integracijo. +::: - +::: horizontal -> Neproduktivnost intelektualnega dela je *krivda*, ki jo kultura 19\. -> stoletja čuti kot breme in ki jo napredne ideologije morajo preseči. -> Preobračanje ideologije v utopijo postane torej kategorični imperativ. -> Da bi preživela, se mora ideologija negirati kot taka, razbiti mora -> svoje kristalizirane forme, se celovito projicirati v "konstrukcijo -> usode": samokritika ideologije je, tako, projekt gospostva -> *realizirane ideologije* nad formami razvoja. +> Intelektualno delo in razvoj, torej: dve področji delovanja, ki sta se že +> zdavnaj uravnotežila kot ideologija na eni in strukturna realnost na drugi +> strani. Vsa "tragika" buržoaznega Kultur, tesnoba, ki se doživlja, ko je +> razlaščena vsake progresivne funkcije, potrditev neučinkovitosti njene biti na +> svetu, njeno prepoznanje kot utopija naivnega razuma, se je preobrnilo v +> intelektualno delo kot pozitivna utopija, kot model dialektičnega razvoja: z +> eno besedo, kot "dialektična forma", ki ob spoznanju neločljive povezanosti +> negativnosti in sistema, v poskusu globalnega gospostva nad prihodnostjo, +> *projektira* svojo integracijo. + +> Lavoro intellettuale e sviluppo, dunque: due settori di intervento che da +> tempo hanno finito di compensarsi fra loro come ideologia da un lato, e realtà +> strutturale, dall'altro. Tutto il "tragico" della Kultur borghese, l'angoscia +> sperimentata nel veder espropriata quella Kultur di ogni funzione progressiva, +> nel verificare l'ineffettualità del suo essere al mondo, nel riconoscerla come +> utopia della ragione ingenua, si sono rovesciati in un lavoro intellettuale +> come utopia positiva, come modello di sviluppo dialettico: come "forma +> dialettica", in una parola, che, riconoscendo l'inerenza della negatività al +> sistema, ne *progetti* l'integrazione in un tentativo di dominio globale del +> futuro. + +::: + +::: horizontal + +> Neproduktivnost intelektualnega dela je *krivda*, ki jo kultura 19\. stoletja +> čuti kot breme in ki jo napredne ideologije morajo preseči. Preobračanje +> ideologije v utopijo postane torej kategorični imperativ. Da bi preživela, se +> mora ideologija negirati kot taka, razbiti mora svoje kristalizirane forme, se +> celovito projicirati v "konstrukcijo usode": samokritika ideologije je, tako, +> projekt gospostva *realizirane ideologije* nad formami razvoja. + +> È l'improduttività del lavoro intellettuale la *colpa* che la cultura +> ottocentesca sente pesare su di sé, e che le ideologie avanzate *debbono* +> superare. Rovesciare l'ideologia in utopia diviene allora un imperativo +> categorico. Per sopravvivere, l'ideologia deve negarsi in quanto tale, rompere +> le proprie forme cristallizzate, proiettarsi integralmente nella "costruzione +> del destino": l'autocritica dell'ideologia è, a questa stregua, progetto di un +> dominio dell'*ideologia realizzata* sulle forme dello sviluppo. + +::: -> Weber, Scheler, Pareto, Mannheim: na začetku 20\. stoletja je -> razkrinkanje *idolov*, ki ovirajo vzlet globalne racionalizacije -> produktivnega univerzuma in njegovega družbenega gospostva prepoznano -> kot nova zgodovinska naloga intelektualca. Weberjanska Wertfreiheit je -> "manifest" najbolj radikalnega zavračanja vsakega kompromisa med -> znanostjo in ideologijo. Znanstveni statut ima samo en *treba*, tega o -> "samokontroli", ki je "edino sredstvo za preprečiti zavajanja, -> razločiti z natančnostjo logično-komparativistični odnos realnosti z -> idealnimi tipi v logičnem smislu, od vrednotenja realnosti na podlagi -> idealov."[^1] +> Weber, Scheler, Pareto, Mannheim: na začetku 20\. stoletja je razkrinkanje +> *idolov*, ki ovirajo vzlet globalne racionalizacije produktivnega univerzuma +> in njegovega družbenega gospostva prepoznano kot nova zgodovinska naloga +> intelektualca. Weberjanska Wertfreiheit je "manifest" najbolj radikalnega +> zavračanja vsakega kompromisa med znanostjo in ideologijo. Znanstveni statut +> ima samo en *treba*, tega o "samokontroli", ki je "edino sredstvo za +> preprečiti zavajanja, razločiti z natančnostjo logično-komparativistični odnos +> realnosti z idealnimi tipi v logičnem smislu, od vrednotenja realnosti na +> podlagi idealov."[^1] -[^1]: Max Weber, *Il metodo delle scienze storico-sociali*, Torino 1958, -str. 119, in *Il lavoro intellettuale come professione*, Torino 1966\. -Za posplošitev webrovske kritike ideologije gl. K. Loewenstein, -*Beiträge zur Staatssoziologie*, Tübingen 1961 (zlasti esej *Ueber dar -Verhältnis von politischen Ideologien und politischen Institutionen*, že -v "Zeitschrift für Politik" 1955). +[^1]: Max Weber, *Il metodo delle scienze storico-sociali*, Torino 1958, str. +119, in *Il lavoro intellettuale come professione*, Torino 1966\. Za posplošitev +webrovske kritike ideologije gl. K. Loewenstein, *Beiträge zur +Staatssoziologie*, Tübingen 1961 (zlasti esej *Ueber dar Verhältnis von +politischen Ideologien und politischen Institutionen*, že v "Zeitschrift für +Politik" 1955). - V delih Pareta, Maxa Schelerja, Webra kritika ideologije -- izražena - v različnih strujah in z različno stopnjo samozavedanja -- ne pomeni - zgolj odčarane zaveze *dejstvu* realnosti, v vsej njeni neusmiljeni - pogojenosti, temveč pomeni tudi prisvajanje tipično marksovskega - instrumenta boja z njegovim preobračanjem v samega sebe. Reducirati - marksizem na ideologijo je potem omogočilo tej vrsti kritike uperiti - se v teoretske temelje historičnega materializma, ki je bil bolj ali - manj dobronamerno napačno razumljen. Treba je opomniti, da pri - Paretu ideologija -- "popačeno mišljenje" -- ni drugega kot način - biti dejanja in "neznanstvenega teoretiziranja": še vedno smo v - okolju obnove "predsodka" prepoznanega kot takega. (Konec koncev, - končna obnova *iracionalnosti* ideologije ni tuja niti Webru). + V delih Pareta, Maxa Schelerja, Webra kritika ideologije -- izražena v + različnih strujah in z različno stopnjo samozavedanja -- ne pomeni zgolj + odčarane zaveze *dejstvu* realnosti, v vsej njeni neusmiljeni pogojenosti, + temveč pomeni tudi prisvajanje tipično marksovskega instrumenta boja z + njegovim preobračanjem v samega sebe. Reducirati marksizem na ideologijo je + potem omogočilo tej vrsti kritike uperiti se v teoretske temelje + historičnega materializma, ki je bil bolj ali manj dobronamerno napačno + razumljen. Treba je opomniti, da pri Paretu ideologija -- "popačeno + mišljenje" -- ni drugega kot način biti dejanja in "neznanstvenega + teoretiziranja": še vedno smo v okolju obnove "predsodka" prepoznanega kot + takega. (Konec koncev, končna obnova *iracionalnosti* ideologije ni tuja + niti Webru). -> Dejstva, da ima ta Wertfreiheit za Webra dramatičen pomen, ne gre -> zanemariti. Intelektualec, s tem ko se odpove vrednostni sodbi, -> *odločno* sprejme lastno najstvo: sprejemanje je primarno prepoznanje -> iracionalnega, ki v je sistemu, negativnega, ki je v njem, in ki ga -> je, kot neločljivo od pozitivnega, treba sprejeti kot takega. Problem -> -- za Webra, za Keynesa, za Schumpetra, za Mannheima -- je v -> instrumentih, ki so sposobni funkcionirati *hkrati* pozitivno in -> negativno (kapital in delovni obraz dela), ki niso sposobni razločiti -> teh dveh pojmov, ki *realizirajo* njuno komplementarnost. Pri vseh -> prevladuje tema prihodnosti, v katero je celotna sedanjost -> projicirana, "racionalnega" gospostva prihodnosti, odprave *tveganja*, -> ki ga prinaša[^2]. +> Dejstva, da ima ta Wertfreiheit za Webra dramatičen pomen, ne gre zanemariti. +> Intelektualec, s tem ko se odpove vrednostni sodbi, *odločno* sprejme lastno +> najstvo: sprejemanje je primarno prepoznanje iracionalnega, ki v je sistemu, +> negativnega, ki je v njem, in ki ga je, kot neločljivo od pozitivnega, treba +> sprejeti kot takega. Problem -- za Webra, za Keynesa, za Schumpetra, za +> Mannheima -- je v instrumentih, ki so sposobni funkcionirati *hkrati* +> pozitivno in negativno (kapital in delovni obraz dela), ki niso sposobni +> razločiti teh dveh pojmov, ki *realizirajo* njuno komplementarnost. Pri vseh +> prevladuje tema prihodnosti, v katero je celotna sedanjost projicirana, +> "racionalnega" gospostva prihodnosti, odprave *tveganja*, ki ga prinaša[^2]. [^2]: Gl. Antonio Negri, *La teoria capitalistica dello stato nel 29: John M. Keynes*, v "Contropiano" 1 1968, str. 3 in dalje. @@ -324,11 +329,7 @@ objektivno zavajajoča. Soziologie*, Stuttgart 1931; in Max Weber, *Gesammelte politische Schriften*, Tübingen 1958^2. - +::: horizontal > Še obstoječe protislovje v Mannheimovi misli -- utopija kot model, ki > je povsem zatopljen v realni dinamiki politično-ekonomskih procesov, @@ -336,13 +337,15 @@ intellettuale di avanguardia del primo '900. --> > prihodnost -- je v ozračju vseh intelektualnih del avantgard začetka > 20\. stoletja. - +> La contraddizione ancora esistente nel pensiero di Mannheim -- +> l'utopia come modello interamente calato nella dinamica reale dei +> processi politico-economici, e il suo carattere di anticipazione +> sperimentale proiettata nel futuro -- è nel clima di tutto il lavoro +> intellettuale di avanguardia del primo '900. + +::: + +::: horizontal > Pri Keynesu in Webru pa je pot že začrtana. Utopija mora "delati" na > terenu programiranja, opustiti mora teren svoje splošne ideologije: @@ -351,16 +354,30 @@ della *necessità* dello sviluppo. --> > med racionalnostjo projekta, njegovimi izvedbenimi instrumenti in > družbeno zavestjo o *nujnosti* razvoja. - +> Ma con Keynes e Weber la strada è già segnata. L'utopia deve +> "lavorare" sul terreno della programmazione, deve abbandonare il terreno +> della sua ideologia generale: Mannheim esprime la coscienza di uno +> scarto ancora pericoloso -- l'unico vero "pericolo" che minacci il +> processo di perpetua ristrutturazione del reale -- fra la razionalità +> del progetto, i suoi strumenti di attuazione, e la coscienza sociale +> della *necessità* dello sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Toda on prav tako dela znotraj weberjanskih hipotez intelektualnega > dela, ki oddaljujejo vsako negativno utopijo; v tej luči je njegova > kritika ideologije posledica namere, da politični nadzor dinamike > sistema napravi znanstven. +> Ma anche lui lavora all'interno dell'ipotesi weberiana di un lavoro +> intellettuale che allontani ogni utopia negativa; sotto tale luce la sua +> critica all'ideologia è conseguente all'intento di rendere scientifico +> il controllo politico sulla dinamica del sistema. + +::: + +::: horizontal > Ves *oskrunjajoč* [dissacrante] boj evropske intelektualne avantgarde > v prvih dveh desetletjih 20\. stoletja se postavlja na raven tega @@ -502,29 +511,19 @@ ideologiche, in *utopie parziali* di piano. --> > absurda", objektivno preobrne v ideološke anticipacije, v *delne > utopije* plana. - +> Tutta la lotta *dissacrante* delle avanguardie intellettuali +> europee nei primi due decenni del nostro secolo si pone al livello di +> tale riconoscimento delle nuove funzioni del lavoro intellettuale: lo +> sviluppo, rivelatosi in quanto dinamica e dialettica, chiede un *piano* +> contro il costante pericolo di una deflagrazione interna. È in questo +> senso che quelle avanguardie, quanto più demoliscono i vecchi +> ordinamenti e quanto più sottolineano la consistenza del reale come +> "regno dell'assurdo", si rovesciano oggettivamente in anticipazioni +> ideologiche, in *utopie parziali* di piano. + +::: + +::: horizontal > Ideologija je zdaj enkrat za vselej *dana* v formi dialektike, ki > *temelji na negativnem*, ki protislovje naredi v element gonila @@ -546,6 +545,32 @@ borghese-capitalistico. --> > ideologije na sebi še vedno ohranja bistvene vloge, ki jih je odkrila > v fazi vzela in stabilizacije buržoazno-kapitalističnega sistema. +> L'ideologia è ormai *data* una volta per tutte nella forma di una +> dialettica che *si fondi sul negativo*, che faccia della contraddizione +> l'elemento propulsore dello sviluppo, che riconosca la realtà del +> sistema *a partire dalla presenza della contraddizione*. Una tale +> dialettica non ha più alcun bisogno di regredire continuamente a +> ideologia. Non costituendo uno schema astratto di comportamento, ma +> definendo, contemporaneamente, i reali fondamenti dei rapporti di +> produzione capitalistici e la strategia del piano del capitale, essa fa +> ragione di ogni modello utopistico e di ogni possibilità di sviluppo +> dell'ideologia stessa. Dal punto di vista ideologico, ogni elaborazione +> compiuta in un sistema istituzionale di valori non è che un puro e +> semplice "ripetere". Non c'è possibilità di un "progresso" +> dell'autocoscienza del sistema dal punto di vista del sistema. +> L'ideologia non può che ripercorrere le tappe già superate per +> riscoprire, sempre e di continuo, la forma più alta di se stessa nella +> forma della *mediazione*. Al massimo, potranno esistere progressi +> "tecnici" nelle traduzioni disciplinari dell'ideologia -- ma la vicenda +> delle neoavanguardie letterarie e artistiche avrebbe molto da insegnare +> al proposito alle moderne vestali dell'*impegno* disciplinare. Il vero +> problema è sapere fino a che punto tale continuo riprodursi +> dell'ideologia su se stessa conservi ancora i ruoli essenziali da essa +> ricoperti nella fase di decollo e stabilizzazione del sistema +> borghese-capitalistico. + +::: + +::: horizontal > Nič več Hegel, ampak Keynes, nič več neučinkovita ideologija plana, > ampak plan v konkretnosti svojega razvoja, nič več ideologija New @@ -593,22 +613,29 @@ se stessa. --> > sledi, se znajde neposredno v posameznih področjih delovanja. Kar je > tako kot bi rekli, da sama sebe potlači. - +> Non più Hegel ma Keynes, non l'ideologia ineffettuale del piano ma +> il piano nella concretezza del suo sviluppo, non l'ideologia del New +> Deal ma la critica post-keynesiana tradotta in tecniche anticicliche: +> l'ideologia si fa concreta, si depura di ogni tratto utopistico, si cala +> direttamente nei singoli settori di intervento. Che è come dire sopprime +> se stessa. + +::: + +::: horizontal > Govorjenje s strani buržoazije o "krizi ideologije" prikriva prav to > realnost: toženje nad krizo je samo pokazatelj nore nostalgije za > tradicijo, ki temelji na neučinkovitosti Kultur. - +> Il vociare di parte borghese sulla "crisi delle ideologie" nasconde +> esattamente tale realtà: la lamentatio sulla crisi è solo indice di +> un'insana nostalgia per la tradizione basata sull'ineffettualità della +> Kultur. + +::: + +::: horizontal > Plan na eni strani teži k identifikaciji z institucijami, ki > vzdržujejo njegov obstoj, na drugi strani pa se postavlja kot @@ -619,18 +646,17 @@ fine "etico", da ogni teleologia, da ogni "dover essere". --> > neodvisnostjo od kakršnega koli abstraktnega "etičnega" cilja, od > kakršne koli teleologije, od kakršnega koli "najstva". - +> Il Piano tende da un lato a identificarsi con le istituzioni che ne +> sostengono l'esistenza, dall'altro a porsi come specifica istituzione +> esso stesso. Il dominio del capitale complessivo si realizza così al di +> fuori di ogni logica estranea ai propri diretti meccanismi, privo di +> giustificazoni esterne alla realizzazione crescente degli strumenti +> concreti di intervento, nella più assoluta indipendenza da ogni astratto +> fine "etico", da ogni teleologia, da ogni "dover essere". + +::: + +::: horizontal > Vendar pa obstaja skupni element, ki povezuje intelektualna > pričakovanja prvih desetletij 20\. stoletja. To kar teorije Webra, @@ -643,16 +669,22 @@ dialettica*. --> > abstraktnega končnega momenta razvoja, ki sovpada z globalno > racionalizacijo, z nalogo *realizacije dialektike*. - +> Esiste comunque un elemento comune che lega fra loro le +> anticipazioni intellettuali dei primi decenni del '900\. Ciò che le +> teorie di Weber, di Max Scheler o di Mannheim sanciscono come +> "necessario" salto di metodo nella struttura del lavoro intellettuale, +> che Keynes e poi Schumpeter riconducono nell'ambito di un piano +> economico che presuppone l'azione articolata del capitale complessivo, +> che le ideologie dell'avanguardia introducono come proposta di +> comportamento sociale, è decisamente la trasformazione dell'ideologia +> tradizionale, praticamente definita, in utopia come prefigurazione di un +> astratto momento finale dello sviluppo, coincidente con una +> razionalizzazione globale, con una compiuta *realizzazione della +> dialettica*. + +::: + +::: horizontal > To se morda ne zdi povsem točno, kar se tiče Webra ali Keynesa. > Dejansko, to, kar je pri njima še utopija, je zgolj ostanek, ki je v @@ -663,16 +695,20 @@ della dialettica. --> > ne, abstraktno, *proti* krizi; niti moderne ideologije "protislovij" > niso tuje temu procesu pozitivne realizacije dialektike. - +> Ciò può sembrare non del tutto esatto per quanto riguarda un Weber +> o un Keynes. In effetti, quanto è ancora in essi di utopia è solo un +> residuo che agisce per trasformarsi compiutamente in modello dinamico, +> una volta che il capitale avrà risolto il problema della creazione delle +> nuove istituzioni capaci di far funzionare le proprie interne +> contraddizioni come elementi propulsivi dello sviluppo. Non casualmente, +> i modelli economici si configurano, ora, *a partire dalla crisi* e non, +> astrattamente, *contro* la crisi; né le moderne ideologie "della +> contraddizione" sono estranee a tale processo di realizzazione positiva +> della dialettica. + +::: + +::: horizontal > Zatorej se, v obravnavanem trenutku, poudarja notranja razdrobljenost > funkcionalne vizije intelektualnega dela, ko ta prehaja v sfero @@ -683,22 +719,32 @@ propria estinzione. --> > ideološkega dela. Odslej je sinteza nemogoča. Sama utopija označuje, z > lastno smerjo pohoda, zaporedne stopnje lastnega izumrtja. - +> Risulta pertanto, nel momento considerato, un'accentuazione del +> frazionamento interno alla visione funzionale del lavoro intellettuale, +> man mano che questo si cala nella sfera del lavoro produttivo. Rimane +> ancora del tutto aperto il problema della sua collocazione nei cicli o +> nella loro programmazione: ma è certo che il lavoro intellettuale che ha +> il coraggio di riconoscersi e funzionare come scienza capitalistica si +> separa oggettivamente dai ruoli arretrati del lavoro puramente +> ideologico. Da ora in poi la sintesi è impossibile. L'utopia stessa +> segna, con la propria direzione di marcia, le tappe successive della +> propria estinzione. + +::: + +::: horizontal > Gre za razcep, ki bo v prihodnosti samo še bolj izrazit, saj bo vrzel > med tistimi institucijami, ki realizirajo tehnike plana in tistimi, ki > nadzorujejo njegovo dinamiko vse večja. - +> E si tratta di una scissione destinata ad acuirsi in seguito, man +> mano che fra le istituzioni che realizzano le tecniche di piano e quelle +> che ne controllano la dinamica si apre una divaricazione crescente. + +::: + +::: horizontal > Vse te tendence je treba razumeti v konkretni zgodovinski realnosti, > ki je sledila 1917 in Versajski pogodbi, v globoki protislovnosti, ki @@ -709,22 +755,32 @@ propri cicli, le proprie crisi, il proprio sviluppo. --> > družbeni kapital in ki mora kot tak neposredno upravljati z lastnimi > cikli, lastnimi krizami, lastnim razvojem. - +> Tali tendenze vanno tutte colte, nella concreta realtà storica che +> segue al '17 e al trattato di Versailles, nella profonda +> contraddittorietà che scuote il capitalismo europeo e americano. Sarebbe +> del tutto antistorico figurarsi una coscienza capitalistica tutta +> dispiegata e operante, nel senso di un progetto teso alla creazione di +> nuove istituzioni per un capitale consapevole di doversi trasformare in +> capitale sociale e di dover gestire direttamente, in quanto tale, i +> propri cicli, le proprie crisi, il proprio sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Toda šlo bi za lažna objektivnost, če bi očitna neravnovesja, > politične zaostalosti, artikulacije in notranjo razpravo, ki zaznamuje > 20\. leta 20\. stoletja, označili za slepe blodnje, ki jih prekine le > nekaj preroških in genialnih splošnih prefiguracij. - +> Ma sarebbe falsa oggettività sottolineare gli evidenti squilibri, +> le arretratezze politiche, l'articolazione e il dibattito interno, che +> caratterizzano gli anni '20, come un cieco vaneggiamento, rotto solo da +> alcune profetiche e geniali prefigurazioni complessive. + +::: + +::: horizontal > S stališča naše analize je kakorkoli treba omeniti, da je, prav v tem > kritičnem trenutku, vloga intelektualcev konfigurirati utopije za @@ -733,6 +789,15 @@ di quel lavoro stesso, nella prospettiva delle avanguardie. --> > stvari: okoli teme *političnosti* ali nepolitičnosti tega dela znotraj > avantgardne perspektive. +> Dal punto di vista della nostra analisi, è comunque da rilevare che +> proprio in quel frangente critico, il ruolo degli intellettuali è di +> configurare utopie per lo più rivolte a ridimensionare lo stesso lavoro +> culturale. Nel campo del lavoro intellettuale si tratta di prendere +> partito su una cosa, principalmente: sul tema della *politicità* o meno +> di quel lavoro stesso, nella prospettiva delle avanguardie. + +::: + +::: horizontal > Ne gre za reakcionaren ideološki projekt proti "naprednemu", kar se > srečuje v dveh izjavah Šklovskega in Bretona. Formalizem in @@ -839,12 +897,18 @@ intellettuale. --> > leta 1926), medtem ko se druga odloči sebe povzdigniti v simbol > intelektualne "slabe vesti". - +> Non sono un progetto ideologico reazionario contro uno "avanzato" +> che si scontrano nelle due dichiarazioni di Šklovskij e di Breton. +> Formalismo e Surrealismo concordano, in sostanza, nella loro difesa +> della "professionalità" del lavoro intellettuale. Solo che il primo, con +> maggiore lucidità e coraggio, riesce a confessare il proprio carattere +> tautologico, la propria inattualità (fino al '26, almeno), mentre il +> secondo sceglie di elevare se stesso a emblema della "cattiva coscienza" +> intellettuale. + +::: + +::: horizontal > Vendar je prav tako pomembno omeniti, da kjer se formalizem -- in z > njim abstraktne avantgarde v vseh sektorjih vizualne in literarne @@ -853,21 +917,28 @@ a porsi come *intervento* politico tout-court. --> > intelektualnega dela in se težijo predstavljati kot politična > *intervencija* tout-court. - +> Ma è ugualmente importante notare che laddove il Formalismo -- e +> con lui le avanguardie astratte, in tutti i settori della comunicazione +> visiva e letteraria -- si configura come scuola di *lavoro sul +> linguaggio*, il Surrealismo -- e con lui tutte le avanguardie +> "impegnate" -- ignora la sistematicità del lavoro intellettuale e tende +> a porsi come *intervento* politico tout-court. + +::: + +::: horizontal > Z drugimi besedami, soočamo se z dvema tendencama, ki se nadaljujeta > do danes in pri tem sledita dvema različnima in komplementarnima > smerema: - +> In altre parole, siamo di fronte a due tendenze che si +> perpetueranno, fino a oggi, seguendo due direzioni diverse e +> complementari: + +::: + +::: horizontal > 1. na eni strani gre za smer, kjer intelektualno delo sebe priznava v > svojem bistvu prav kot *delo* in torej neizterljivo za @@ -876,11 +947,17 @@ razionale, assicurata dalla critica interna condotta sulle discipline; > *smisel* čisti vzpostavitvi racionalne platforme, ki jo zagotavlja > interna kritika, ki se opravlja na disciplinah. - +> 1. da un lato è il riconoscersi, da parte del lavoro intellettuale, +> essenzialmente come *lavoro* appunto, non recuperabile, quindi, a un +> movimento rivoluzionario; l'autonomia di tale lavoro è esplicitamente +> riconosciuta come *relativa*: è solo il committente politico o economico +> che potrà dettare un *senso* al puro allestimento di una piattaforma +> razionale, assicurata dalla critica interna condotta sulle discipline +> --> + +::: + +::: horizontal > 2. na drugi gre za intelektualno delo, ki se zanika kot tako in se > postavlja kot čista *ideologija*; ki želi politično organizacijo @@ -888,6 +965,14 @@ di porsi di fronte a questo come sua *coscienza critica*. --> > pa s ciljem *izstopiti* iz produktivnega dela in se mu zoperstaviti > kot njegova *kritična zavest*. +> 2. dall'altro lato è un lavoro intellettuale che nega se stesso +> come tale, e si pone come pura *ideologia*; che vuole sostituirsi +> all'organizzazione politica, o celebrarla, o criticarla dall'interno. +> Sempre, comunque, con l'obiettivo di *uscire* dal lavoro produttivo, e +> di porsi di fronte a questo come sua *coscienza critica*. + +::: + +::: horizontal > Končni pomen teh gibanj je samo en. Intelektualne avantgarde morajo > zdaj zavzeti področje, od katerega so se do zdaj skrbno oddaljevale: @@ -937,26 +1011,22 @@ negativo. --> > do preživetja, ki je vsebovana v halucinirani protiinstitucionalni > bitki, ki jo je vodilo negativno mišljenje. - +> Il significato ultimo di tali movimenti è uno solo. Le avanguardie +> intellettuali debbono ora occupare l'area dalla quale si erano tenute +> fino ad allora attentamente lontane: quella *del lavoro*. Non essendo +> più possibile mantenere la distanza istituzionale dal lavoro produttivo +> che aveva assicurato nel passato la *sacralità* della ricerca +> intellettuale, non rimane che compiere volontariamente un passo che +> implica la distruzione dei propri classici ruoli. La benjaminiana +> "caduta dell'aura" non è solo indotta della generalizzazione dei nuovi +> modi di produzione, ma è anche il frutto di una scelta cosciente, dentro +> la quale si è calata tutta la volontà di sopravvivenza contenuta +> nell'allucinata battaglia antiistituzionale intrapresa dal pensiero +> negativo. + +::: + +::: horizontal > Prav tako ne smemo podcenjevati *zahteve*, ki jo je najnaprednejši > kapital postavljal intelektualcem 20\. in 30\. let 20\. stoletja. @@ -978,23 +1048,45 @@ produzione ideologica, non ad abbandonarla tout-court. --> > "funkcionalizacijo" ideološke produkcije, ne v njeno opustitev > tout-court. - +> Né bisogna sottovalutare la *domanda* rivolta agli intellettuali da +> parte del Capitale più avanzato degli anni '20--'30\. Rathenau e Ford +> avanzano esplicitamente le loro richieste. Non si pretende che +> l'intellettuale entri direttamente nel controllo dei cicli di +> produzione, ma si pretende che il suo contributo si ponga come chiara e +> esplicita "attribuzione di senso" al ciclo stesso. Entrando nella sfera +> del lavoro, la produzione ideologica è contemporaneamente attratta e +> respinta. Da un lato ad essa è chiesta la produzione di modelli globali: +> la razionalizzazione dei cicli non deve disgiungersi dalla loro +> socializzazione; i modelli innovativi debbono rispondere a esigenze che +> fanno contemporaneamente parte dei momenti di ristrutturazione interna +> ai cicli e dei momenti di circolazione della merce. Dall'altro lato essa +> è confinata nel ruolo di valorizzatrice del capitale costante: il suo +> intervento deve incidere direttamente nella socializzazione dei consumi. +> Delimitando il campo di incidenza del lavoro intellettuale al momento +> "sociale", non si fa che spostare a un livello diverso le proprietà dei +> suoi ruoli tradizionali. Accolta dentro la sfera del lavoro produttivo +> -- ma non ancora trasformata essa stessa in lavoro produttivo -- +> l'elaborazione intellettuale viene spinta a "funzionalizzare" la +> produzione ideologica, non ad abbandonarla tout-court. + +::: + +::: horizontal > Antiinstitucionalni moment avantgardne inteligence se je razkril kot > funkcionalen za uničenje izčrpanih vlog: vso njeno rušilno delo se > zdaj pojavi kot vzpostavitev jasne platforme s katere je treba ponovno > začeti odkrivati nove "zgodovinske naloge" intelektualnega dela. - +> Il momento antiistituzionale dell'intelligencija di avanguardia si +> è rivelato funzionale alla demolizione dei ruoli esauriti: tutta la sua +> opera demolitoria si manifesta ora come allestimento di una piattaforma +> sgombra, da cui ripartire per scoprire i nuovi "compiti storici" del +> lavoro intellettuale. + +::: + +::: horizontal > Prav tako ne smemo podcenjevati, da imajo te zgodovinske naloge hkrati > dva sogovornika in dve smeri pohoda: prva je mističen pogovor s @@ -1002,19 +1094,16 @@ della circolazione sociale della produzione. --> > produktiven subjekt; druga je mističen pogovor z množicami, ki jih > bere kot enako abstrakten subjekt družbene cirkulacije produkcije. - +> Né va sottovalutato che tali compiti storici abbiano +> contemporaneamente due interlocutori e due direzioni di marcia: una +> prima è il colloquio mistico con il capitale, letto come astrazione +> tecnologica o come soggetto produttivo universale; una seconda è il +> colloquio mistico con le masse, lette come soggetto ugualmente astratto +> della circolazione sociale della produzione. + +::: + +::: horizontal > Ideologija nase prevzame nalogo združiti subjekt in objekt produkcije, > nalogo preseči vse protislovne momente, da bi predstavila modele @@ -1030,11 +1119,23 @@ marginali dello sviluppo. --> > za precej omejeno in začasno ter vztrajno v najbolj obstranskih > sektorjih razvoja. - +> L'ideologia si assume in proprio il compito di unificare soggetto e +> oggetto della produzione, di saltare tutti i momenti di contraddizione +> per presentare modelli di funzionamento integrato di capitale e lavoro, +> di modi e rapporti di produzione: si trasforma, in altre parole -- sia +> che si presenti come ideologia tutta calata nel processo lavorativo che +> come progetto astratto di socializzazione del lavoro -- in *utopia +> capitalistico-industriale*. A questo punto è necessario avvertire che +> tutta l'analisi compiuta non investe che marginalmente il punto di vista +> capitalista. La convergenza sopra sottolineata di avanguardie +> intellettuali e capitale avanzato non è un indice di fenomeni +> generalizzati: quella stessa convergenza, anzi, si rivela storicamente +> alquanto limitata e provvisoria, e insistente su settori altamente +> marginali dello sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Zato je pomembno dojeti tako subjektivni značaj sprejetih odločitev > intelektualnega dela, kot njeno nenehno marginalizacijo v naročju @@ -1042,38 +1143,44 @@ ideologica per estrazione del consenso. --> > rezervat tendenčnih modelov in kot ideološko orožje za pridobivanje > konsenza. - +> È quindi importante cogliere sia il carattere soggettivo delle +> scelte compiute dal lavoro intellettuale, che la costante emarginazione +> compiuta in seno allo sviluppo capitalista. L'utopia diviene funzionale +> allo sviluppo come area di riserva di modelli tendenziali e come arma +> ideologica per estrazione del consenso. + +::: + +::: horizontal > Jasno je, da ti dve usmeritvi vstopita v krizo vsakič, ko se od > tendenčnih modelov zahteva realna preveritev njihovih ciljev in > vsakič, ko se samo upravljanje s konsenzom razkrije kot orožje, ki je > neustrezno za cilje razvoja. - +> È chiaro che tali due direzioni entrano in crisi ogni volta che ai +> modelli tendenziali si chiederà una verifica reale dei loro obiettivi e +> ogni volta che la stessa gestione del consenso si rivelerà come un'arma +> poco adeguata ai fini dello sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Med prizadevanjem po absolutni avtonomiji in prostovoljnim > samoizničenjem v misijah, ki so "v službi razreda", se je sodobna > ideologija je dokončno odločila, v večini primerov in s presenetljivo > stanovitnostjo vedenja, ustaliti se na robu britve med obema izbirama. - +> Fra l'aspirazione all'autonomia assoluta e il volontario +> autoannullamento in missioni "al servizio della classe", l'ideologia +> contemporanea è finita per scegliere, nella maggior parte dei casi e con +> una costanza di comportamento veramente sorprendente, di stabilizzarsi +> sul filo del rasoio comune ai due campi decisionali. + +::: + +::: horizontal > Avtonomija intelektualne raziskave odgovarja nadaljevanju projekta > obnove Subjektivnosti, ki jo je kapitalistična delitev dela @@ -1086,12 +1193,30 @@ sviluppo capitalistico, anche se in questo copre compiti precisi. --> > objektivno postavlja na retrogardo kapitalističnega razvoja, četudi s > tem pokrije natančne naloge. - +> L'autonomia della ricerca intellettuale risponde al perpetuarsi del +> progetto di recupero della Soggettività, espropriata dalla divisione +> capitalistica del lavoro. Il lavoro intellettuale come "servizio di +> classe" è progetto di restituzione -- per via indiretta -- di quella +> stessa Soggettività alla classe espropriata. Non c'è bisogno, pensiamo, +> di sottolineare la "miseria" di tali due direzioni ideologiche, di cui +> stiamo scoprendo l'oggettiva complementarietà. La letteratura e l'arte +> come strumenti di recupero della Totalità, e come travaso di questa nel +> nuovo Soggetto storico per elezione -- la classe operaia -- sono parte +> di un disegno che si pone oggettivamente alla retroguardia dello +> sviluppo capitalistico, anche se in questo copre compiti precisi. + +::: + +::: horizontal > Kar je precej bolj zanimivo je, kako se ti dve izbiri (ali kompromis, > ki posreduje med njima) realizirata. +> Ciò che maggiormente interessa, piuttosto, è il modo di realizzarsi +> di tali due scelte (o del compromesso che le media). + +::: + +::: horizontal > Kar pri tej ideologiji brezpogojnega konsenza v univerzum kapitala > osupne, ni toliko njegova literarnost, kot njegov naivni radikalizem. @@ -1239,16 +1356,19 @@ loro reali intenzioni. --> > produkciji preveč eksplicitno razkriva ideologijo Plana, da ne bi > vzbudil sumov o svojih realnih namenih. - +> Ciò che colpisce, in tale ideologia del consenso incondizionato +> all'universo del capitale, non è tanto la sua letterarietà, quanto +> piuttosto il suo ingenuo radicalismo. Non esiste scritto a favore della +> *meccanizzazione dell'universo* che non lasci sbalorditi qualora si +> confrontino quei "manifesti" letterari, artistici, cinematografici, con +> i fini che essi sembrano proporsi. L'invito a *farsi macchina*, alla +> proletarizzazione universale, alla produzione forzata, rivelano troppo +> esplicitamente l'ideologia del Piano, per non destare sospetti sulle +> loro reali intenzioni. + +::: + +::: horizontal > "Negativno mišljenje" je svoj projekt preživetja opredelila v > zavračanju heglovske dialektike, v obnovi posameznih protislovij, ki @@ -1260,15 +1380,32 @@ pur minima, di sopravvivenza. --> > odtujenosti od sveta in ponovno vzpostavitev, čeprav minimalnega, > razloga za preživetje. - +> Il "pensiero negativo" aveva enunciato il proprio progetto di +> sopravvivenza nel rifiuto della dialettica hegeliana, nel recupero delle +> singole contraddizioni da questo eliminate. Il "pensiero positivo" non +> fa altro, rovesciando simmetricamente su se stesso quella negazione. Il +> negativo è scoperto come tale, anche nella sua "ineluttabilità". La +> rinuncia di fronte a esso è solo la condizione prima che permette di +> perpetuare le discipline intellettuali, di recuperare (a costo di dover +> distruggere la stessa "aura" del lavoro intellettuale) la tradizione +> della sua "sacra" estraneità al mondo, di riproporsi una ragione, sia +> pur minima, di sopravvivenza. + +::: + +::: horizontal > Poraz Razuma je zdaj predpostavljen kot realizacija zgodovinske naloge > Razuma samega: cinizem intelektualnega dela se razkaže sam ter igra > lastne karte na dvoumni meji samoironije. +> La disfatta della Ragione è ora assunta come la realizzazione del +> compito storico della Ragione stessa: il cinismo del lavoro +> intellettuale esibisce se stesso, giocando le proprie carte al limite +> ambiguo dell'autoironia. + +::: + - +::: horizontal > Zgodovina modernega sveta iz stališča delavca je še vsa za napisati. > Ne vemo, torej, koliko je na spremembe znanosti programiranja in njene @@ -1344,6 +1475,16 @@ risultati dei piani quinquennali sovietici. --> > variablinega kapitala -- v fašističnih deželah, ali dvoumni rezultati > sovjetskih petletk. +> È ancora tutta da scrivere una storia del mondo moderno dal punto +> di vista operaio. Non sappiamo, quindi, quanto, nei mutamenti della +> scienza della programmazione e nel suo uso politico, abbiano +> concretamente pesato le lotte di classe, la negativa esperienza, ai fini +> della riproduzione allargata, della soppressione violenta dell'incognita +> operaia -- del capitale variabile -- nei paesi fascisti, o gli ambigui +> risultati dei piani quinquennali sovietici. + +::: + +::: horizontal > Vendar ameriški in evropski teoretiki med 50\. in 60\. ostajajo trdno > prepričani, da je vsaka možna *uporaba* variabilnega dela svoj @@ -1439,18 +1561,30 @@ istituzionale del sistema. --> > napovedovanja prihodnosti razkrijejo svojo realno funkcijo kot > institucionalna retrogarda sistema. - +> Rimane comunque fermo, nei teorici americani ed europei fra il '50 +> e il '60, che ogni possibile *uso* della variabile operaia ha come suo +> strumento specifico la ristrutturazione continua del capitale fisso e +> della composizione organica del capitale. La produzione scientifica +> entra *direttamente* nei processi di accumulazione allargata, non è più +> esterna ad essi: ne è condizione e mezzo di controllo. I processi di +> automazione, le tecniche di previsione scientifica del futuro, +> l'esperienza delle tecniche e delle politiche di programmazione e il +> loro radicale rinnovamento, fanno tutt'uno con la liquidazione delle +> teorie dell'*equilibrio*. Ciclo e crisi si ripresentano +> indissolubilmente legati: la produzione intellettuale è cardinale di +> tale connessione funzionale. La contrapposizione classica di lavoro +> astratto e lavoro concreto comincia a perdere la sua funzionalità in una +> dimensione allargata. Il che comporta che le stesse forme tradizionali +> di estrazione e gestione del consenso cambino radicalmente. Ora il +> consenso non riguarda più il contenuto disciplinare, ma le discipline +> ideologiche in sé: messe in crisi per quanto riguarda la loro funzione +> particolare all'interno delle tecniche di previsione scientifica del +> futuro, esse rivelano la loro reale funzione in quanto retroguardia +> istituzionale del sistema. + +::: + +::: horizontal > V tem pogledu ni več pomembno na kakšen način se artikulirajo, kakšna > je kakovost ali pomen njihovih komunikacij. Bolj pomembno je samo @@ -1463,23 +1597,37 @@ istituzioni ideologiche. --> > konsenza*, temveč *izvajanje disenza*: pod pogojem, da ta disenz > vztraja prav na preizkušenem terenu ideoloških institucij. - +> Non è più importante, sotto tale riguardo, in che modo esse si +> articolino, la qualità o il senso delle loro comunicazioni. Vale +> piuttosto il solo fatto che esse sussistano, che permanga un esercito +> intellettuale di riserva estromesso completamente da ogni tipo di +> processo produttivo, che si assuma il compito di riprodurre, *come che +> sia*, le forme istituzionali dell'ideologia. Anzi, si può già +> intravedere che il compito nuovo affidato a tale settore del lavoro +> intellettuale -- tutto rivolto alla fase di preparazione e "educazione +> generale" di una forza-lavoro generica -- non sia neanche più +> l'*educazione al consenso*, bensì l'*esercitazione al dissenso*: purché +> tale dissenso insista, appunto, sul terreno sperimentato delle +> istituzioni ideologiche. + +::: + +::: horizontal > Vprašanje "alternativnih vsebin" znanosti in disciplin ali > "alternativnih načinov" uporabe istih je, še preden postanejo slogan > delno propadlih sektorjev političnih organizacij delavskega razreda, > zahteva obrobij avantgarde kapitala. - +> Il tema dei "contenuti alternativi" delle scienze e delle +> discipline, o dei "modi alternativi" di uso delle stesse è, prima ancora +> che uno slogan già in partenza fallimentare di un settore delle +> organizzazioni politiche della classe operaia, un'esigenza delle frange +> di avanguardia del capitale. + +::: + +::: horizontal > Prav tako nam ne more uiti, da so "alternativna kultura", "operativna > kritika" ali "kritično poučevanje" vsi členi ene in iste verige. Še @@ -1487,17 +1635,16 @@ un'affermazione della *realtà dello sviluppo*. --> > izpopolnjevanja instrumentov poseganja, rekompozicije tradicionalnih > vsebin, ki se vršijo v funkciji afirmacije *realnosti razvoja*. - +> Né può sfuggire che "cultura alternativa", "critica operativa", o +> "insegnamento critico", siano tutti anelli di una unica catena. Siamo +> ancora all'interno di un uso rovesciato della critica dell'ideologia: +> all'interno di un processo di affinamento degli strumenti di intervento, +> di ricomposizione dei contenuti tradizionali, compiuta in funzione di +> un'affermazione della *realtà dello sviluppo*. + +::: + +::: horizontal > Ves razvoj je sam po sebi radikalno samopreseganje, nenehno > revolucioniranje *sebe*. Dialektika in tradicija, ki sta dosegli @@ -1510,20 +1657,21 @@ campi disciplinari. --> > izvajanje negacije. V ta namen ni nič primernejšega kot, da kritično > vajo zmrznemo znotraj interdisciplinarnih polj. - +> Tutto lo sviluppo è di per sé autosuperamento radicale, +> rivoluzionamento continuo *in se stesso*. Dialettica e tradizione, +> giunte a livelli notevolmente elevati dello sviluppo stesso, debbono non +> solo compensarsi, ma unificarsi totalmente. Se nella realtà dei processi +> materiali il *negativo* -- la "resistenza" della classe -- non può +> essere assorbito, ma solo funzionalizzato (non solo le teorie keynesiane +> ma anche quelle post keynesiane sono esplicite al proposito), al livello +> ideologico la funzionalizzazione del dissenso è realizzabile già +> delimitando un'area per l'esercizio della negazione. A tal fine non v'è +> nulla di più adeguato che congelare l'esercizio critico all'interno dei +> campi disciplinari. + +::: + +::: horizontal > Ni rečeno, da to operacijo izvrši prav kapital sam. Izjemno > funkcionalno v ta namen je izkoriščanje sil radikalne ali @@ -1538,24 +1686,38 @@ tecniche di piano. --> > kapitalističnega razvoja, izvaja z namenom disciplinarne preureditve > in v funkciji korenitega revolucioniranja tehnik plana. - +> Né è detto che tale operazione debba essere fatta in proprio dal +> capitale. Estremamente più funzionale a tal fine è l'utilizzazione delle +> forze della "sinistra" radicale o paramarxista, e comunque della +> tradizione che ha ridotto il marxismo a ideologia. Non è casuale il +> proliferare dei tentativi di autoproposizione, negli ultimi dieci anni +> in particolare, di forme di "cinema rivoluzionario", di "arte di +> contestazione", di "gestione urbanistica alternativa", di "sociologia +> antiistituzionale". È sin troppo facile sorridere di fronte a tali +> patetiche illusioni intellettuali (o di opportunismo politico, nei casi +> peggiori): ma è indubbio che esse evidenziano clamorosamente la +> *svendita dell'ideologia* che, in una fase particolarmente avanzata +> dello sviluppo capitalista, viene compiuta in vista di un riassestamento +> disciplinare, e in funzione di un decisivo rivoluzionamento delle +> tecniche di piano. + +::: + +::: horizontal > V samem trenutku, ko je racionalizacija povzdignjena v moment > dinamičnega razvoja celotnega kapitala, se postavlja potreba po > drugačni uporabi discipline, ki predseduje razvoju in razdelavi metod > uvrednotenja in programiranja. - +> Nel momento stesso in cui la razionalizzazione è elevata a momento +> dello sviluppo dinamico del capitale complessivo, si pone l'esigenza di +> una diversa utilizzazione delle discipline che presiedono al controllo e +> all'elaborazione dei metodi di valorizzazione e di programmazione. + +::: + +::: horizontal > To kar se zdaj predstavlja kot subjekt razvoja je globalnost plana. > Vsi posamezni momenti njega, uporabljeni v prvem momentu za začetek @@ -1565,28 +1727,30 @@ nuovo vagliati, sottoposti a critica, inseriti in un nuovo contesto. --> > posameznih produkcijskih sektorjev -- morajo biti na novo preučeni, > podvrženi kritiki, umeščeni v nov kontekst. - +> Ciò che si presenta ora come soggetto dello sviluppo è la globalità +> del Piano. Tutti i momenti particolari di esso, utili in un primo +> momento per avviare processi di controllo parziale -- dalle analisi +> sulla struttura del mercato oligopolistico, all'elaborazione delle +> teorie anticicliche, alle tecniche di intervento pianificato sul momento +> sociale della distribuzione e del consumo, fino alle stesse tecniche di +> razionalizzazione di singoli settori produttivi -- debbono essere di +> nuovo vagliati, sottoposti a critica, inseriti in un nuovo contesto. + +::: + +::: horizontal > Na kocki je, iz kapitalističnega stališča, globalen nadzor tehnik > znanstvenega napovedovanja prihodnosti: samo dinamično pojmovanje > razvoja zahteva takšen metodološki skok. - +> È in gioco, dal punto di vista capitalistico, il controllo globale +> delle tecniche di previsione scientifica del futuro: la stessa +> concezione dinamica dello sviluppo richiede tale salto metodologico. + +::: + +::: horizontal > V tem kontekstu postaja očitna vse večja pomembnost pripisana > "kritičnemu" momentu. Ne gre več za tradicionalno funkcionalizacijo @@ -1601,31 +1765,38 @@ sviluppo, passare da una critica che si esercita *sulla* disciplina e > nujno potrebno iz kritike, ki se izvaja *nad* disciplino in *nad* > posameznimi tehnikami, preiti h kritiki *samih* disciplin. - +> In questo quadro si fa evidente l'importanza crescente attribuita +> al momento "critico". Né si tratta più della tradizionale +> funzionalizzazione della critica, che, da sempre nel pensiero borghese, +> ha assunto il compito di spingere elaborazioni e discipline ad +> attestarsi al livello più alto loro consentito. Non si tratta più, in +> altre parole, di un semplice uso "positivo" della critica, +> dell'asservimento immediato della critica a rimuovere gli ostacoli che +> lo sviluppo incontra sul suo cammino. L'adeguamento disciplinare alle +> direzioni dello sviluppo, il rinnovamento continuo, incessante, di +> discipline e istituzioni, è stato fino a qualche tempo fa il compito di +> una critica elevata essa stessa a "disciplina" specifica. Ora è +> necessario, per seguire e anticipare la pianificazione dinamica dello +> sviluppo, passare da una critica che si esercita *sulla* disciplina e +> *sulle* tecniche particolari, a una critica *delle* discipline. + +::: + +::: horizontal > Ni slučaj, da je med prvimi instrumenti, ki so bili podvrženi tej novi > vrsti kritike, tehnika *interdisciplinarnosti* (tehnika, ki je bila > celo povzdignjena v mit tekom razprave o tehnikah programiranja tekom > 60\. let). - +> Non è casuale che fra i primi strumenti a essere sottoposti a tale +> nuovo tipo di critica sia la tecnica dell'*interdisciplinarietà* (una +> tecnica elevata addirittura a mito, nel corso del dibattito sulle +> tecniche di programmazione nel corso degli anni '60). + +::: + +::: horizontal > Interdisciplinarna metoda predpostavlja učinkovitost posameznih > področij planskih intervencij -- ekonomsko, sociološko, teritorialno @@ -1642,12 +1813,25 @@ dell'intervento stesso -- è obbligata ad agire in base a modelli > *statičnim* modelom, ki sledijo logiki, ki je osredotočena na odpravo > "neravnovesij". - +> Il metodo interdisciplinare presuppone l'efficacia dei singoli +> campi di intervento pianificato -- economico, sociologico, territoriale +> -- componibili attraverso la rottura provvisoria dell'esclusività delle +> discipline. Esso stesso è il frutto di un'iniziale *critica delle +> discipline*: ed esattamente di una critica che ha contestato le pretese +> totalizzanti delle singole tecniche di intervento. (Basterebbe pensare +> al serrato dibattito svoltosi in Italia e in Francia intorno ai modi di +> programmazione dell'assetto economico-formale del territorio, o alle +> polemiche della sociologia radicale statunitense contro la settorialità +> degli interventi al livello urbano). Al che va aggiunto che la +> programmazione settoriale -- e proprio per il circolo chiuso che in essa +> viene a formarsi fra tecnica di intervento e il fine riequilibratore +> dell'intervento stesso -- è obbligata ad agire in base a modelli +> *statici*, seguendo una logica accentrata sulla rimozione degli +> "squilibri". + +::: + +::: horizontal > Prehod od uporabe statičnih modelov do razdelave dinamičnih je bil > prvi korak kapitalistične posodobitve uporabe tehnik plana: preseganje @@ -1655,6 +1839,15 @@ momento la scienza del Piano va proseguendo. --> > celostnega upravljanja s planskim razvojem, je cilj, ki ga v tem > trenutku zasleduje znanost Plana. +> Passare dall'utilizzazione di modelli statici all'elaborazione di +> modelli dinamici è stato il primo passo dell'aggiornamento capitalistico +> nell'uso delle tecniche di piano: superare ulteriormente tale fase, per +> raggiungere una piena disponibilità nella realizzazione di una gestione +> complessiva dello sviluppo pianificato, è l'obbiettivo che in questo +> momento la scienza del Piano va proseguendo. + +::: + +::: horizontal > Horst Rittel je z jasnostjo izpostavil posledice "teorije odločanja", > ko se ta enkrat umesti v samoprogramiranje kibernetskih sistemov (in > logično je, da jemljemo za samoumevno, da ta raven racionalizacije v > dobršnem delu še vedno predstavlja tendenčni model). +> Horst Rittel ha esposto con chiarezza le implicazioni della "teoria +> delle decisioni", una volta che questa sia inserita +> nell'autoprogrammazione dei sistemi cibernetici (ed è logico che diamo +> per scontato che tale livello di razionalizzazione rappresenti ancora, +> in buona parte, un modello tendenziale). + +::: + +::: horizontal > Zato je, nujno "odprta", struktura plana tista, ki ustvarja lastne > sisteme vrednotenja: nič več ne ostane zunaj plana. Spričo tega ves @@ -1823,6 +2015,15 @@ propria oggettiva impotenza, l'estinzione di ogni contrapposizione fra > potrditi, z preverjanjem lastne objektivne impotence, izumrtje vsakega > nasprotovanje med "vrednoto" in planom. +> È quindi la struttura, necessariamente "aperta", del piano, che +> genera i propri sistemi di valutazione: nulla rimane più all'esterno del +> piano. Di fronte ad esso, tutto l'hegelismo delle "teorie critiche della +> società" si assume il compito storico di sancire, con la verifica della +> propria oggettiva impotenza, l'estinzione di ogni contrapposizione fra +> "valore" e piano. + +::: + +::: horizontal > Tako v prvi plan pride "podružbljanja plana" kot moment refleksije > plana nad samim seboj: negacija se preoblikuje v stalen nadzor > "pozitivnega". +> Torna così in primo piano il tema della "socializzazione del piano" +> come momento di riflessione del piano su se stesso: la negazione si +> trasforma in controllo costante del "positivo". + +::: + +::: horizontal > Novim vejam matematike, ki so ustanovljene za proučevanje dinamičnih > sistemov -- teorija avtomatov --, ustreza torej nova tehnika za > opredeljevanje in analiziranje teh sistemov s pomočjo tako imenovanih > *simulacijskih jezikov*. +> Ai nuovi rami della matematica istituita per lo studio dei sistemi +> dinamici -- la teoria degli automi -- corrisponde dunque una nuova +> tecnica per definire e analizzare quei sistemi, mediante i così detti +> *linguaggi di simulazione*. + +::: + +::: horizontal > Naštete lingvistične inovacije dejansko imajo nekaj skupnih > značilnosti: - +> Nelle innovazioni linguistiche elencate si danno infatti alcune +> caratteristiche comuni: + +::: + +::: horizontal > 1. z njimi upravljajo sistemi samopreverjanja, ki so vezani zgolj na > maksimalno uvrednotenje tehnik plana: lahko, torej, popolnoma > zanemarijo vprašanja vrednot; - +> 1. esse sono rette da sistemi di autoverifica legati unicamente +> alla massima valorizzazione delle tecniche di piano: possono quindi +> prescindere completamente da questioni di valore; + +::: + +::: horizontal > 2. postavljajo se kot instrumenti, ki so v veliki meri neodvisni od > specifičnih značilnosti sistemov, ki so za vključiti v > programiranje: vsa njihova prizadevanja so usmerjena v > opredeljevanje splošnih instrumentov plana; - +> 2. si pongono come strumenti in buona parte indipendenti dalle +> specifiche caratteristiche dei sistemi da investire con la +> programmazione: tutto il loro sforzo è volto a definire strumenti +> generali di piano; + +::: + +::: horizontal > 3. preskakujejo interdisciplinarno raven prav zato, da se postavijo > kot sistemi, ki lahko delujejo neodvisno od posameznih polj > uporabe. - +> 3. esse saltano il livello interdisciplinare, proprio ponendosi +> come sistemi atti a funzionare indipendentemente dai singoli campi di +> applicazione. + +::: + +::: horizontal > Vse to lahko izrazimo tudi drugače: tehnike odločanja, s prilaščanjem > ogromnega potenciala, ki je v elektronskem računalniku, težijo k @@ -2304,6 +2515,24 @@ strumentazione efficiente delle tecniche decisionali. --> > je dopustna na ravni komunikacije: natančneje ta, ki je usmerjena v > učinkovito instrumentalizacijo tehnik odločanja. +> Possiamo esprimere tutto ciò in un altro modo: le tecniche +> decisionali, nell'appropriarsi delle enormi potenzialità contenute nel +> calcolatore elettronico, tendono a creare gli specifici *linguaggi del +> piano*, e, conseguentemente, le nuove discipline generali elaborate a +> *partire dal piano*. Il che spiega anche alcuni dei fenomeni che si +> accompagnano a tali processi. È indubbio che gli enormi sviluppi della +> linguistica moderna siano stati stimolati dalle nuove necessità dettate +> dalle tecniche di comunicazione con le macchine. Così come è vero che +> ben presto si è verificata una divisione dei compiti. All'analisi +> semantica si è riservata l'indagine su ciò che è necessario espellere +> dai linguaggi formalizzati di programmazione: l'*ambiguità* del +> linguaggio "naturale"; alle tecniche di creazione dei linguaggi +> artificiali è riservato l'unico compito di *innovazione* ammissibile al +> livello della comunicazione: quello, appunto, rivolto alla +> strumentazione efficiente delle tecniche decisionali. + +::: + +::: horizontal > Vendar to ni dovolj: poetika nedoločenosti, *odprtega dela*, > dvoumnosti, povzdignjene v institucijo, dejansko vztrajajo -- v večini @@ -2342,14 +2567,15 @@ tecniche di comunicazione uomo-macchina: il caso della musica ex machina > komunikacije človeka-stroja: v tem smislu je primer glasbe ex machina > zgolj najbolj ekspliciten primer. - +> Ma non basta: la poetica dell'indeterminazione, dell'*opera +> aperta*, dell'ambiguità elevata a istituzione, insiste infatti -- nella +> gran parte dei casi -- esattamente sui campi definiti dalle nuove +> tecniche di comunicazione uomo-macchina: il caso della musica ex machina +> è solo l'esempio più esplicito in tal senso. + +::: + +::: horizontal > Ni več ideologija tista, ki bi, po tem ko je prevzela utopistične > konotacije, nakazovala nepredvidene smeri delovanja za tehnike @@ -2358,15 +2584,18 @@ ideologie. --> > več odgovorno za anticipiranje smeri razvoja: preseganje *končnih > modelov* v tehniki napovedovanja ukine utopično vlogo novih ideologij. - +> Non è più l'ideologia che, dopo aver assunto connotati utopistici, +> indica linee di lavoro impreviste alle tecniche di programmazione. Al +> lavoro sui materiali della comunicazione -- ci riferiamo a tutte le +> tecniche di comunicazione visiva, letteraria, musicale, o alle loro +> contaminazioni -- non spetta più l'anticipazione delle linee di tendenza +> relative allo sviluppo: il superamento dei *modelli finali*, nella +> tecnica previsionale, estingue il ruolo utopistico delle nuove +> ideologie. + +::: + +::: horizontal > Tudi tu se pojavi simptomatičen proces. Izrinjena iz razvoja se > ideologija obrne proti razvoju samemu: v formi oporečništva poskuša, @@ -2378,16 +2607,19 @@ l'autocontestazione sia strumento di sopravvivenza. --> > samooporekanje, od Baudelaira in Rimbauda ter kasneje, instrument > preživetja. - +> Anche qui si manifesta un processo sintomatico. Espulsa dallo +> sviluppo, l'ideologia si rivolta contro lo sviluppo stesso: sotto la +> forma della contestazione tenta, cioè, il proprio recupero estremo. Non +> potendo più porsi come utopia -- anche se permangono non pochi tentativi +> in tal senso: ma i loro connotati, informati al più totale cinismo, non +> possono ingannare nessuno -- l'ideologia si rovescia in contemplazione +> nostalgica dei propri ruoli superati, o in autocontestazione: e ben +> sappiamo come, per l'ideologia moderna, da Baudelaire e Rimbaud in poi, +> l'autocontestazione sia strumento di sopravvivenza. + +::: + +::: horizontal > Kakorkoli pa ostaja nespremenjeno, da je vsaka pot *zunanje* razdelave > za intelektualno delo še vedno izključena. Edino iluzijo *zunanjega* @@ -2399,21 +2631,20 @@ nell'utilizzazione "pubblicitaria" del *lavoro sulla forma*. --> > zgodovinska usoda formalizmov vedno zaključi z "oglaševalsko" izrabo > *dela na formi*. - +> Rimane comunque fisso che ogni strada di elaborazione *esterna*, +> per il lavoro intellettuale, resta preclusa. L'unica illusione di lavoro +> *esterno* può essere data dalla rivolta contro il lavoro intellettuale +> stesso, espresso dalla *sacralizzazione della sua impotenza*: +> esattamente ciò che tanta produzione artistica recente fa +> inconsapevolmente. Al di là di ciò è il salto all'indietro, è il +> "coraggio di parlar delle rose", il naufragio nel "tempo felice" della +> Kultur borghese: l'ideologia come "sublime" inutilità. Ma non è un caso +> che il destino storico dei formalismi si concluda sempre +> nell'utilizzazione "pubblicitaria" del *lavoro sulla forma*. + +::: + +::: horizontal > Znašli smo se torej pred skrajno pomembnim pojavom. Racionalizacija ne > služi več jezikom, ki *govorijo* o razvoju -- to nalogo še vedno @@ -2429,14 +2660,36 @@ inutilizzabile da parte del continuo processo di emarginazione del > v vice utopije, neuporaben zaradi nenehnega procesa marginalizacije > "pomena", ki mu te programski jeziki sledijo. - +> Ci troviamo quindi di fronte a un fenomeno estremamente +> significativo. La razionalizzazione non si serve più di linguaggi che +> *parlano* dello sviluppo -- questo è un compito ancora svolto, certo, ma +> solo con funzioni marginali -- ma tende a dominare il linguaggio *dello* +> sviluppo. Creando codici già tutti *dentro* le strutture tecnologiche +> della programmazione, si elimina ogni possibilità di giustificare +> "eticamente", con linguaggi *esterni*, la programmazione stessa. La +> creazione dei linguaggi formalizzati di programmazione fa cadere +> l'utopia di un controllo dei *fini* del piano di razionalizzazione +> mediante strumenti di comunicazione che ne assumano le caratteristiche e +> le connotazioni. Il progetto di controllo dello sviluppo tramite un +> lavoro intellettuale teso a fornirlo di teleologia -- il progetto di un +> Benjamin, in sostanza -- viene respinto nel limbo dell'utopia, +> inutilizzabile da parte del continuo processo di emarginazione del +> "significato", che quei linguaggi di programmazione perseguono. + +::: + +::: horizontal > Vse to je le znak razširitve celotnega kapitalističnega gospostva nad > univerzumom, ki ga oblega plan: torej tudi nad univerzumom "družbene" > komunikacije. +> Tutto ciò è solo un segno dell'estensione del dominio capitalistico +> complessivo sull'universo investito dal piano: anche, quindi, +> sull'universo della comunicazione "sociale". + +::: + 1965) in C. Alexander, *Notes on the Synthesis of Form*, Harvard College 1964, ital. prev. Milano, Il Saggiatore, 1967. - +::: horizontal > Tako se uteleša poskus *oživiti* jezik razvoja: napraviti ga konkretno > izkustvenega v vsakdanjem življenju. - +> In tal modo prende corpo il tentativo di *far vivere* il linguaggio +> dello sviluppo: di renderlo concretamente sperimentabile nella vita +> quotidiana. + +::: + +::: horizontal > Ker na tem mestu ne moremo drugega kot navesti namige, je treba > poudariti, da ustvarjanju jezika plana nenehno spremlja vzporedna @@ -2497,6 +2749,15 @@ dell'*estetica tecnologica*. --> > o znakih -- Piercova semiotika -- do najnovejših razdelav *tehnološke > estetike*. +> Per quanto in questa sede non si potranno che fare degli accenni, +> va rilevato che alla creazione del linguaggio del piano si è +> accompagnata costantemente una teorizzazione parallela, la cui linea +> unitaria è tracciabile a partire dalla scienza generale dei segni -- la +> semiotica del Peirce -- fino alle più recenti elaborazioni +> dell'*estetica tecnologica*. + +::: + [^39]: Gl. o tej temi Victor Erlich, *Russian Formalism*, The Hague, Monton, 1954, ital. prev. Milano, Bompiani, 1966. - +::: horizontal > V Bensejevi estetiki -- v elektronski glasbi kakšnega Stockhausena ali > Xenakisa, v "programirani umetnosti", v nekaterih eksperimentih @@ -2606,6 +2858,19 @@ tentativo di *emancipazione da essa*. --> > kibernetična hipostaza, temveč tudi zadnji poskus *emancipacije od > nje*. +> Nell'estetica di Bense -- nella musica elettronica di uno +> Stockhausen o di uno Xenakis, nell'"arte programmata", in alcuni +> esperimenti di poesia fonetica --, il rapporto ideologia-scienza della +> programmazione è puntualmente invertito. La teoria generale dei segni +> entra di peso nell'estetica e nella ricerca formale: l'assoluta +> coincidenza del segno con se stesso, la sparizione assoluta da esso di +> qualsiasi "significato" esterno, l'oggettualità del fenomeno artistico, +> non più *progetto* ma puro *fatto* oggettivo, valutabile con sistemi +> binari, non sono solo una ipostasi della cibernetica, ma anche l'ultimo +> tentativo di *emancipazione da essa*. + +::: + +::: horizontal > *Tehnološka umetnost*, ki se postavlja pod znak informacijske teorije, > odkrije, da je opustitev vsake utopije, vsake tendence usmerjene v > "projekt" edina možnost preživetja: razkrije se kot čista znakovnost, > puščava pomenov, programirana reprodukcija semantičnih praznin. +> Ponendosi sotto il segno della teoria dell'informazione, l'*arte +> tecnologica* scopre come unica possibilità di sopravvivenza l'abbandono +> di ogni utopia, di ogni tendenza verso un "progetto": si rivela come +> segnicità pura, deserto del significato, riproduzione programmata di +> vuoti semantici. + +::: + +::: horizontal > Naša teza je potrjena. Ideologija se reproducira na sami sebi. Njeno > slavljenje plana in njegovih tehničnih form se zakriva pod patetično @@ -2721,12 +2986,15 @@ istituzioni ideologiche, non alla loro effettiva funzionalità. --> > preživetje so povezani z viskoznostjo ideoloških institucij, ne z > njihovo dejansko funkcionalnostjo. - +> Risulta confermata la nostra tesi. L'ideologia si riproduce su se +> stessa. Il suo celebrare il piano e le sue forme tecniche, è dissimulato +> sotto una patetica riaffermazione di autonomia, che non inganna nessuno: +> le ragioni della sua sopravvivenza sono legate alla vischiosità delle +> istituzioni ideologiche, non alla loro effettiva funzionalità. + +::: + +::: horizontal > Enkrat, ko so te procesi ugotovljeni, je treba pojasniti vztrajnost in > nenehno reprodukcijo povsem ideološkega intelektualnega dela, ki se @@ -2735,22 +3003,29 @@ anticapitalista. --> > ideološko delo predstavlja kot alternativna uporaba discipline v > funkciji antikapitalizma. - +> Una volta acclarati tali processi, va spiegato il persistere e il +> continuo riprodursi di un lavoro intellettuale puramente ideologico, +> attestato ai livelli oggettivamente più arretrati dello sviluppo +> capitalista: a livelli tanto più arretrati, anzi, quanto più quel lavoro +> ideologico si presenta come uso alternativo delle discipline in funzione +> anticapitalista. + +::: + +::: horizontal > Ko smo to že omenili, lahko pustimo ob strani najbolj očiten vidik te > drže, to je tisti, ki je usmerjen v interno kritiko disciplin, > namenjeno njihovi premestitvi v globalne procese razvoja. - +> Avendone già accennato, possiamo mettere da parte l'aspetto più +> evidente di tale atteggiamento, quello rivolto, cioè, a una critica +> interna delle discipline, finalizzata alla loro ricollocazione nei +> processi globali di sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Vendar pa ni slučaj, da reafirmacija ideologije in "obnova vrednot" v > razmerju do intelektualnega dela vse bolj poteka skozi prilaščanje @@ -2759,6 +3034,16 @@ nella "scienza", anzi, nella teoria generale dell'epistemologia. --> > "mladega Marxa" predstavlja privilegiran moment preobrata ideologije v > "znanost", pravzaprav, v splošno teorijo epistemologije. +> Non è comunque a caso che la riaffermazione dell'ideologia e il +> "recupero di valore" relativo al lavoro intellettuale, passino sempre +> più attraverso l'appropriazione di singole elaborazioni marxiane, +> scorporate dal contesto concreto della critica dell'economia politica e +> della critica della filosofia. Il recupero del "Marx giovane" +> rappresenta il momento privilegiato del rovesciamento dell'ideologia +> nella "scienza", anzi, nella teoria generale dell'epistemologia. + +::: + +::: horizontal > Toda to se ne zdijo osrednja vozlišča novih mistifikacij o pozitivni > vlogi kritike ideologije. Korenine problema so povsem v relativni @@ -2858,6 +3134,19 @@ attribuiti nell'*Ideologia tedesca* o nella *Miseria della Filosofia*. Il che non è, certo, tanto grave sul piano puramente teorico, quanto come indice di una tendenza politica. --> +> Ma non ci sembra che sia qui il nodo centrale delle nuove +> mistificazioni sul ruolo positivo della critica dell'ideologia. La +> radice del problema è tutta nell'affermazione relativa all'"irrealtà" +> delle ideologie. La differenza fra *irrealtà* e *ineffettualità* è +> infatti sottile. Privilegiando la prima interpretazione è quasi +> inevitabile giungere direttamente a concludere con la *disponibilità* +> dell'ideologia: e si tratta -- si badi bene -- di una disponibilità +> tanto maggiore quanto più radicale e profonda è stata la "critica" +> scientifica dell'ideologia stessa, che la "restituisce" al mondo +> trasformata in teoria positiva. + +::: + > "Kritika" -- in seveda ne samo pri Althusserju, ki smo ga navedli > zgolj kot patološki primer posplošene obnove intelektualnega dela kot > univerzalno "potrebnega" momenta -- se tako predstavi kot popolnoma @@ -2865,17 +3154,7 @@ come indice di una tendenza politica. --> > *Nemški ideologiji* ali v *Bedi filozofije*. Kar na čisto teoretski > ravni seveda ni tako resno, kot pa pokazatelj politične tendence. - +::: horizontal > Na eni strani razvrednotenje, depreciacija, marginalizacija ideologije > v klasičnem pomenu besede. Na drugi strani njena ponovna vpeljava, @@ -2887,23 +3166,32 @@ del lavoro intellettuale. --> > prvič kot razkritje *bede ideologije*, drugič kot magični reagent, ki > v *tehnikah plana* raztopi očiščene ostanke intelektualnega dela. - +> Da un lato la svalutazione, il deprezzamento, la messa al margine +> delle ideologie nel senso classico del termine. Dall'altro la loro +> riintroduzione, il loro recupero, la loro rifunzionalizzazione come +> momento implicito nelle discipline concrete: per quanto più ci +> interessa, la loro funzionalizzazione come nucleo *implicito* (non +> rivelato come tale, quindi, tutto tradotto in *tecnica* di intervento) +> alle discipline del Piano. La "critica" si presenta in tale processo +> nelle sue due facce del tutto complementari: una prima volta come +> rivelazione della *miseria dell'ideologia*, una seconda volta come +> reagente magico che risolve in *tecniche di piano* i residui purificati +> del lavoro intellettuale. + +::: + +::: horizontal > Smo točno znotraj tega pomena ideološke kritike, pri katerem vztrajajo > zadnji epigoni frankfurtske sociološke šole. - +> Siamo esattamente all'interno di quell'accezione della critica +> ideologica che gli ultimi epigoni della scuola sociologica di +> Francoforte propongono con insistenza. + +::: + +::: horizontal > Četudi ni v celoti priznano, ideološke deformacije, ki določajo > politične odločitve večjega dela organizacij delavskega gibanja -- in @@ -2914,6 +3202,19 @@ intellettuali "di classe" si appropriano di quello strumento svenduto. > njegovih procesov racionalizacije, "razredne" organizacije in > intelektualci pa si te razprodane instrumente prisvajajo. +> Per quanto in modo non del tutto confessato, le deformazioni +> ideologiche che determinano le scelte politiche di gran parte delle +> organizzazioni del movimento operaio -- e persino di consistenti frange +> dell'opposizione extra parlamentare -- sono nient'altro che lo sviluppo +> delle utopie del Linkskomunismus o della "sinistra sociologica". Ci +> troviamo costantemente di fronte a un fenomeno da fronteggiare: il +> capitale espelle da sé l'ideologia come "pericolo" per l'efficienza dei +> propri processi di razionalizzazione, mentre le organizzazioni e gli +> intellettuali "di classe" si appropriano di quello strumento svenduto +> --> + +::: + +::: horizontal > Iz stališča intelektualnega dela pa ima specifičen pomen: dopušča > nadaljevanje "zgodovinskih" nalog, ki jih je kapitalistična @@ -3005,27 +3299,29 @@ sulla base dei livelli massimi delle elaborazioni borghesi. --> > *marksistični alternativi* želi takojšen preobrat teženj kapitala, ki > se izvaja na podlagi najvišjih ravni buržoaznih razdelav. - +> Dal punto di vista del lavoro intellettuale, essa ha un significato +> specifico: permette la perpetuazione di compiti "storici" di cui la +> razionalizzazione capitalista ha espropriato l'intellettuale stesso. +> Tutta la reazionarietà dell'*umanesimo socialista* in quanto "progetto" +> di realizzazione sociale del "valore", si scopre quando si fa risalire +> quel progetto alla tesi che vuole nell'*alternativa marxista* il +> ribaltamento immediato delle linee di tendenza del capitale, attuato +> sulla base dei livelli massimi delle elaborazioni borghesi. + +::: + +::: horizontal > Tako sovpadata dve tipični utopiji: ni slučaj, da odrešitev utopije > zavzame formo predloga "pozitivne alternative". - +> Due tipiche utopie vengono quindi fatte coincidere: non è a caso +> che il riscatto dell'utopia prenda forma nelle proposizioni +> dell'"alternativa positiva". + +::: + +::: horizontal > Ne bi bilo potrebno razpravljati o tako samoumevnih temah, ki se jih > zlahka demistificira, če ne bi konkretno delovale kot instrumenti @@ -3040,15 +3336,24 @@ che la penetrazione ideologica. --> > navsezadnje za preskok ovire objektivne tujosti neposrednih razrednih > interesov do razvoja ni drugega instrumenta kot ideološka penetracija. - +> Non ci sarebbe bisogno di discutere temi così scontati e così +> facilmente demistificabili, se essi non agissero concretamente come +> strumenti di deviazione della lotta di classe, e se non costituissero +> dei livelli di rivendicazione ideologica su cui rischiano di attestarsi +> le molte frange del lavoro intellettuale ancora funzionali ai momenti di +> socializzazione del piano. Ciò che va comunque rilevato è che il +> progetto di "emancipazione" tramite il rivoluzionamento della scienza e +> della tecnica, insiste (e proprio in quanto *progetto*) sull'area +> specifica dell'utopia borghese. Il rifiuto del disincantamento sulle +> possibilità dell'utopia, si traduce così in ideologia della +> partecipazione della classe allo sviluppo, come suo "motore ideologico": +> e del resto per saltare a piè pari l'ostacolo dell'estraneità oggettiva +> dei diretti interessi di classe allo sviluppo, non c'è altro strumento +> che la penetrazione ideologica. + +::: + +::: horizontal > Utopija in plan sta ponovno ločena: slednjemu gre vsa operativnost, > prvi pa je odrejena vloga, ki jo lahko opredelimo kot "retorična". @@ -3059,18 +3364,19 @@ già in mano all'avversario. --> > ter jo pustiti v iluziji, da se je polastila orožja iz rok > nasprotnikov. - +> Utopia e piano si presentano di nuovo disgiunti: al secondo va +> tutta l'operatività, alla prima è riservato un ruolo che potremmo +> definire "retorico". Il disegno calcolato dello sviluppo non ha più +> bisogno di generare da solo le proprie ideologie e le proprie +> legittimazioni. Queste, in quanto criteri di valore, sono intralci +> rispetto all'essenzialità delle tecniche decisionali: in quanto rimane +> in loro un'utilità marginale, esse vanno consegnate all'opposizione +> interna al sistema, lasciandole anche l'illusione di aver strappato armi +> già in mano all'avversario. + +::: + +::: horizontal > Seveda pa skrbi ne vzbuja taktični vidik tega procesa. Kar je treba > enkrat za vselej razsvetliti je objektivna narava te razprodaje @@ -3083,16 +3389,22 @@ paralizzare i movimenti di classe. --> > celotno kapitalistično gospostvo --, temveč posledica obnove > ideološko-institucionalne prtljage, ki teži ohromiti razredna gibanja. - +> Naturalmente non è l'aspetto tattico di tale processo a destare +> preoccupazioni. Ciò che va messo in chiaro, e una volta per sempre, è la +> natura oggettiva di tale svendita dell'ideologia come momento +> strutturale nell'elaborazione dei modelli dinamici che permettono la +> pianificazione macroeconomica e macrosociale. Bisognerà cioè riconoscere +> che l'appropriazione delle ideologie da parte delle organizzazioni di +> classe non è tanto il risultato di un riconoscersi come "funzione +> critica" dello sviluppo -- il "rischio" utopico, infatti, risulta sempre +> più integrato nella stessa elaborazione dei modelli dinamici che mediano +> il dominio capitalistico complessivo --, ma è piuttosto la conseguenza +> del recupero di un bagaglio ideologico-istituzionale che tende a +> paralizzare i movimenti di classe. + +::: + +::: horizontal > V zvezi s strukturo intelektualnega dela je treba opozoriti, da ta > obnova predstavlja zadnjo rešilno bilko za obrambo privilegijev, ki so @@ -3104,17 +3416,20 @@ circostanze. --> > skrbno oddaljuje od produktivnega dela, kadarkoli okoliščine to > omogočajo. - +> Rispetto alla struttura del lavoro intellettuale, va osservato che +> quel recupero rappresenta l'ultima àncora di salvezza per la difesa di +> privilegi in corso di estinzione. Ribaltare tutta la carica utopica, +> tutta la volontà "progettante", tutti i contenuti etici del dover-essere +> borghese, nell'ipotesi *socialista*, significa in sostanza salvaguardare +> i ruoli istituzionali dell'intellettuale; anzi, i ruoli più estranei ai +> processi di omogeneizzazione della classe: dato che si tratta, sempre, +> di uno statuto intellettuale attento a riprendere le proprie distanze +> dal lavoro produttivo, ogni qualvolta la cosa è permessa dalle +> circostanze. + +::: + +::: horizontal > Zato so pred marskovsko kritiko ideologije nove naloge. Dejansko se ta > kritika zdi vedno manj funkcionalna kot neposreden napad na @@ -3127,6 +3442,20 @@ passaggio dell'ideologia borghese nel "progetto" socialista. --> > njena najbolj pravilna točka uporabe to temeljno vozlišče, ki označuje > prehod buržoazne ideologije v socialistični "projekt". +> Esistono quindi compiti nuovi per una marxiana critica +> dell'ideologia. Sempre meno, infatti, tale critica appare funzionale a +> un attacco diretto contro gli strumenti di organizzazione capitalistica: +> i nuovi livelli raggiunti dal piano complessivo, e ancor più le linee di +> tendenza lungo le quali si va muovendo la dinamica dello sviluppo, fanno +> apparire un simile compito politico come battaglia svolta su aree +> arretrate, o almeno su aree che è prevedibile si restringano sempre più. +> A parte il ruolo che la critica dell'ideologia può svolgere nello +> storicizzare la situazione presente, risulta ormai evidente che il suo +> punto di applicazione più proprio è il nodo fondamentale che segna il +> passaggio dell'ideologia borghese nel "progetto" socialista. + +::: + +::: horizontal > Napad na te mitologije mora biti neločljivo združen z analizo > objektivnih vlog, ki so vse notranje kapitalističnemu planu, iz @@ -3174,14 +3498,16 @@ intellettuale. --> > objektivne pogoje same, ki jih nalaga razvoj in ki se jim lahko > izognemo le z mistifikacijo funkcije intelektualnega dela. - +> L'attacco che va sferrato contro tali mitologie deve unirsi +> indissolubilmente all'analisi dei ruoli oggettivi, tutti interni al +> piano capitalista, da cui è necessario partire per rovesciare in prassi +> politica le stesse condizioni oggettive che lo sviluppo impone, e cui +> non è dato sottrarsi che mistificando la funzione del medesimo lavoro +> intellettuale. + +::: + +::: horizontal > Zlahka lahko sklepamo -- tudi ker je že neposredno preverljivo -- da > bodo procesi, ki jih povzroča širitev kapitalističnega gospostva nad @@ -3191,17 +3517,32 @@ riserva minima di necessaria contemplazione ideologica. --> > sektorjev razvoja, vloge povezane z analizo in razdelavo ter dopustili > minimalno potrebno rezervo za ideološko kontemplacijo. - +> È facilmente ipotizzabile -- anche perché è già direttamente +> verificabile -- che i processi indotti dall'espansione del dominio +> capitalistico sullo sviluppo globale, semplificherà e ridurrà la +> gerarchia dei ruoli relativi al lavoro intellettuale, scindendo +> nettamente, dalla struttura omogeneizzata delle funzioni di controllo e +> gestione delle singole fasi o dei singoli settori dello sviluppo, i +> ruoli relativi all'analisi e all'elaborazione, e lasciando in vita una +> riserva minima di necessaria contemplazione ideologica. + +::: + +::: horizontal > Skupku, ki je neposredno povezan s politično-ekonomskim področjem > odločanja, se zoperstavlja sistem množičnega nadzora: proces, ki je > vse prej kot neznan zgodovini kapitalistične organizacije produkcije, > toda ki se zagotovo predstavlja v kvantitativno novih vidikih. +> Alla fascia direttamente connessa con l'area decisionale +> politico-economica, si contrappone un sistema di controlli di massa: +> processo tutt'altro che ignoto nella storia dell'organizzazione +> capitalistica della produzione, ma che sicuramente va presentando +> aspetti quantitativamente nuovi. + +::: + +::: horizontal > Ni potrebno -- celo napačno bi bilo -- prenesti analize homogenizacije > abstraktnega dela v tovarni v analize novih vlog intelektualnega dela. @@ -3339,13 +3669,22 @@ politicamente, dopo averlo fatto precipitare). --> > element na katerega se je treba politično odzvati po tem, ko smo ga > pahnili). - +> Non è necessario -- anzi sarebbe scorretto -- trasportare l'analisi +> relativa all'omogeneizzazione del lavoro astratto in fabbrica +> nell'analisi dei nuovi ruoli del lavoro intellettuale. La qualificazione +> generica della forza-lavoro direttamente produttiva e la sua +> funzionalità al rapido mutamento dei cicli o alla necessità di una +> mobilità operaia usata come strumento di controllo e artificiale +> risuddivisione, risponde a esigenze e processi di parte capitalista +> ancora in gran parte indipendenti da quelli che investono la +> ristrutturazione dei metodi di preparazione della forza lavoro +> intellettuale. (Caso mai, il fatto che esista un versante comune a tali +> due facce dei processi di produzione è un elemento da far reagire +> politicamente, dopo averlo fatto precipitare). + +::: + +::: horizontal > Treba pa je upoštevati objektivno dejstvo, ki bi ga bilo nevarno > napačno razumeti: proces, ki danes, ne samo v Italiji, oblega šolstvo @@ -3355,6 +3694,16 @@ nei vari settori in cui si esplica il lavoro intellettuale. --> > privilegijev -- realnih ali mistificiranih -- v različnih sektorjih > kjer se opravlja intelektualno delo. +> Va intanto tenuto ben fermo un dato oggettivo su cui è estremamente +> pericoloso equivocare: il processo che oggi investe, e non soltanto in +> Italia, la scuola nel suo complesso, non va affatto letto come diretto a +> una generica "dequalificazione" del lavoro intellettuale. Al contrario, +> si tratta di una precisa riqualificazione, anche se si presenta come +> esproprio di posizioni di privilegio sociale -- reali o mistificate -- +> nei vari settori in cui si esplica il lavoro intellettuale. + +::: + [^50]: Gl. A. Asor Rosa, nav d., in M. Cacciari, *Qualificazione e composizione di classe: problemi generali*, v tem istem sklopu. - +::: horizontal > Kakorkoli pa je govorjenje o proletarizaciji intelektualnega dela > tout-court ter preskakovanje vseh realnih posredovanj skozi katere se @@ -3411,18 +3743,28 @@ capitale. --> > nenehna rast terciarnega sektorja sledi procesu, ki teži vso družbo > napraviti funkcionirati kot uvrednotevalni stroj kapitala. - +> Tuttavia, parlare di proletarizzazione del lavoro intellettuale +> tout-court, saltando tutte le mediazioni reali attraverso le quali si +> organizzano le nuove funzioni di controllo sui movimenti di classe, e +> anticipando scorrettamente risultati di processi tutt'altro che definiti +> o lineari, può risultare mistificante. È più esatto riconoscere che, in +> ogni caso, siamo in presenza di un costante aumento dell'estraneità +> dell'intellettuale ai contenuti del proprio lavoro, che si realizza +> tanto più profondamente quanto più quest'ultimo si caratterizza +> esattamente come "lavoro": più esattamente, anzi, come lavoro salariato. +> Il che non toglie che già oggi, in settori altamente automatizzati, come +> quello dell'elettronica, esistano già esempi di un lavoro intellettuale +> direttamente produttivo. Si può estrapolare da ciò una tendenza +> generale, e prevedere di conseguenza la necessità di un trasferimento di +> massa dei ruoli tesi alla valorizzazione del capitale fisso a ruoli +> direttamente produttivi: con l'avvertenza, però, che l'aumento costante +> del terziario di fabbrica consegue a un processo che tende a far +> funzionare l'intera società come macchina di valorizzazione del +> capitale. + +::: + +::: horizontal > Razbrati v aktualnih pogojih intelektualnega dela neko konkretno > tendenco k materialni homogenizaciji, ki poteka skozi kapitalistične @@ -3435,17 +3777,22 @@ ripartire, per elaborare un programma di attacco al piano complessivo. > prepoznati nekatere *pozitivne* pogoje iz katerih lahko ponovno > izhajamo za razdelavo programa napada na celotni plan. - +> Leggere nelle condizioni attuali del lavoro intellettuale una +> concreta tendenza verso un'omogeneizzazione materiale, che passa +> attraverso i processi di ristrutturazione sociale e produttiva +> capitalistici, significa riconoscere nella massificazione e nella +> mobilità dei ruoli, nella perdita dei privilegi tradizionali riservati +> al lavoro intellettuale, nel distacco -- che avviene già nella fase di +> preparazione scolastica e universitaria -- dai contenuti del proprio +> lavoro, nell'estraneità che finalmente anche l'intellettuale è +> *obbligato* a sperimentare nei confronti dell'organizzazione +> capitalistica del lavoro, alcune delle condizioni *positive* da cui +> ripartire, per elaborare un programma di attacco al piano complessivo +> --> + +::: + +::: horizontal > Uporaba znanosti kot notranjega faktorja produktivnega cikla, > neposredno produktivna uporaba znanstvene raziskave, se danes, v @@ -3458,16 +3805,21 @@ fronte al lavoro astratto operaio: la scienza è ora tutta oggettivata > kot konkretno delo postavljeno pred abstraktno delo delavca: znanost > je zdaj vsa objektivizirana *znotraj* razvoja. - +> L'uso della scienza come fattore interno al ciclo produttivo, l'uso +> direttamente produttivo della ricerca scientifica, al limite, si +> impongono oggi al capitale sia come strumenti necessari alla dinamica +> del ciclo, che come strumenti di risuddivisione della classe e di +> controllo dei suoi movimenti. Ma nello stesso tempo, tale uso del lavoro +> intellettuale -- l'unico che in questo momento ci interessi ai fini +> politici -- porta a compimento la vasta e continua operazione di +> esproprio condotto dal capitale, nel suo ridurre sotto il suo *segno* +> quello che si contrapponeva, all'origine, come lavoro concreto posto di +> fronte al lavoro astratto operaio: la scienza è ora tutta oggettivata +> *dentro* lo sviluppo. + +::: + +::: horizontal > Ne verjamemo v ponavljajoče se izume novih *zaveznikov* delavskega > razreda. Toda bilo bi samomorilsko, če ne bi prepoznali, da so prav @@ -3479,16 +3831,20 @@ intellettuale salariato. --> > ki ga je treba doseči z zastavljanjem naloge delavskega upravljanja > subjektivnih zahtev novih slojev intelektualnega mezdnega dela. - +> Non crediamo alle ripetute invenzioni di nuovi *alleati* della +> classe operaia. Ma sarebbe suicida non riconoscere che sono le stesse +> linee dello sviluppo capitalista a ricomporre, ai propri fini, una +> forza-lavoro tendenzialmente omogenea, che è possibile far funzionare +> sotto il segno degli interessi diretti della classe operaia. Rovesciare +> quello che è stato, per troppo tempo, il disegno capitalista, quello che +> vede come proprio fine *una classe operaia organizzata dal capitale*: +> questo è l'obbiettivo da raggiungere ponendosi come compito la gestione +> operaia delle rivendicazioni soggettive dei nuovi strati di lavoro +> intellettuale salariato. + +::: + +::: horizontal > Toda to ni mogoče, če se ne premaga vsako reakcionarno iluzijo, vsak > predlog, ki želi ponovno vzpostaviti profesionalno *dostojanstvo* tem @@ -3500,21 +3856,33 @@ salario a strati sociali sempre più ampi. --> > celostnem napadu na plan kapitala: kar v bistvu pomeni razširiti > politično rabo boja *za* mezdo na vse širše družbene sloje. - +> Ma ciò non è possibile se non battendo ogni illusione reazionaria, +> ogni proposta tesa a restituire *dignità* professionale a quegli +> intellettuali "degradati". Mostrare in concreto la reazionarietà di ogni +> discorso che voglia offrire prospettive "alternative" al lavoro +> intellettuale, significa quindi riconoscere che solo *all'interno* del +> ruolo oggettivo imposto dal dominio dello sviluppo è la condizione per +> utilizzare la lotta dei ceti intellettuali assorbiti direttamente nella +> produzione, in un attacco complessivo al piano del capitale: il che +> significa, essenzialmente, estendere l'uso politico della lotta *sul* +> salario a strati sociali sempre più ampi. + +::: + +::: horizontal > Vmesni cilj odprave vseh posledic kapitalističnega prestrukturiranja > samega kapitala vodi nazaj k splošni temi organizacije razreda, ki smo > jo v tej reviji že večkrat obravnavali. - +> L'obbiettivo intermedio, il rovesciamento di tutto il costo della +> ristrutturazione capitalista sul capitale stesso, riconduce al tema +> generale dell'organizzazione di classe, a più riprese affrontato da +> questa rivista. + +::: + +::: horizontal > In zato edini cilj h kateremu mora stremeti kritika ideologije ali > kritika plana ni drugega kot nova oblika razredne organizacije, ki je @@ -3522,6 +3890,15 @@ programmata del capitale. --> > "alternativnih modelov", brez subjektivnih pričakovanj konkretno > realnost programirane reorganizacije kapitala. +> Ed è per questo che l'unico obbiettivo cui far tendere la critica +> dell'ideologia o la critica del piano, non è altro che una nuova forma +> di organizzazione della classe, capace di battere, senza più utopie, +> senza alcun "modello alternativo" immediatamente sperimentabile, senza +> anticipazioni soggettive, la concreta realtà della riorganizzazione +> programmata del capitale. + +::: + --- references: ######################################################################## diff --git a/teorija_tehnologije.md b/teorija_tehnologije.md index 7720444..e460e36 100644 --- a/teorija_tehnologije.md +++ b/teorija_tehnologije.md @@ -1,132 +1,125 @@ --- -title: "Teorija tehnologije, zapiski" +title: "*Teorija tehnologije*, zapiski" ... -Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju -dogaja nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v -20. stoletju, ne zajame. +Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja +nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju, +ne zajame. -*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos -človekovih dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. +*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih +dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev. -1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z - njimi upravlja človek. +1. Razmeroma nesporna opredelitev. Sicer niso dobesedno samodejni, saj z njimi +upravlja človek. 2. Ponavadi v sklopu humanističnega ali kritičnoteoretskega očitka, da - avtomatizacija predstavlja odtujitev. +avtomatizacija predstavlja odtujitev. -3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna - opredelitev, a se danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: - Vprašanje inteligence strojev. +3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se +danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev. ## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda* -Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in -tehnologijo in sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. +Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in +sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka. -Kar človekove prednike prvič razloči od živali je -pokončna hoja. To sprosti roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek -vedno posega po zunanjih predmetih. Praorodja se razvijajo enako kot -telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji organi. Pri živalih je -kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je diskontinuiteta -med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega obnašanja, edina -posebnost je, da so zunanja. +Kar človekove prednike prvič razloči od živali je pokončna hoja. To sprosti +roke. Nespecializirane roke, zato pračlovek vedno posega po zunanjih predmetih. +Praorodja se razvijajo enako kot telesni deli pri živalih. Orodja so zunanji +organi. Pri živalih je kontinuiteta med mišicami in "orodjem", pri človeku je +diskontinuiteta med telesom in orodjem. Orodja ne presegajo živalskega +obnašanja, edina posebnost je, da so zunanja. -Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in -puščica. Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša -človeških ali živalskih organov. +Novost *Homo sapiens* je, da se pozunanji tudi gib sam. Primer lok in puščica. +Gib se prenese na orodje. Tu je zanimivo, da lok ne oponaša človeških ali +živalskih organov. Tretja faza je pozunanjenje spomina. Zaporedja zveznih urejenih gibov. -Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, -torej več spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem -pomenu, po Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba -pozunanjenih programov. +Zadnja stopnja, pozunanjenje programa. Več urejenih zaporedij gibov, torej več +spominov. Tu lahko govorimo o avtomatizaciji v modernem pomenu, po +Leroi-Gourhan lahko torej dobi avtomatizacije rečemo doba pozunanjenih +programov. -Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne -z alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, -notranja inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. +Pri Leroi-Gourhan odtujitev začne antropogenezo, človeška vrsta se začne z +alienacijo. Inteligenca človeške vrste narašča v meri pozunanjenja, notranja +inteligenca človeka je ista že od začetka *Homo sapiensa*. Tehnika : bolj ali manj specializirane (učinkovite) oblike stika z okolico. -*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in -kulturo, zoološkim in sociološkim. +*Vrsta in etnija*. Postopna razlika med živalmi in ljudmi, naravo in kulturo, +zoološkim in sociološkim. -> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh -> obstajajo izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije -> prenašajo operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj -> družbene skupine. [... S]kupina preživi tako, da uporablja pravi -> spomin, v katerega se vključujejo obnašanja; pri živalih se ta spomin, -> ki je značilen za sleherno vrsto, opira na zelo kompleksen aparat -> nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen za sleherno etnijo, -> opira na nič manj kompleksen aparat govorice [@leroigourhan1990gib2, -> 11]. +> [D]ružbi mravelj in človeški družbi [je] skupno le to, da pri obeh obstajajo +> izročila, ki zagotavljajo, da se od generacije do generacije prenašajo +> operativne verige, ki omogočajo preživetje in razvoj družbene skupine. [... +> S]kupina preživi tako, da uporablja pravi spomin, v katerega se vključujejo +> obnašanja; pri živalih se ta spomin, ki je značilen za sleherno vrsto, opira +> na zelo kompleksen aparat nagona, pri antropih pa se spomin, ki je značilen +> za sleherno etnijo, opira na nič manj kompleksen aparat govorice +> [@leroigourhan1990gib2, 11]. *Spomin*. Razumljen v razširjenem pomenu. -> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se -> vpisujejo verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko -> opredeljujemo fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" -> spominu, ki zagotavlja reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in -> enako upravičeno o "umetnem" spominu, ki je v svoji najnovejši obliki -> elektronski in ki brez zatekanja k nagonu ali k refleksiji zagotavlja -> reproduciranje med seboj povezanih mehaničnih dejanj -> [@leroigourhan1990gib2, 211n14]. +> Ni lastnost inteligence, ampak se ozira na nosilec, na katerega se vpisujejo +> verige dejanj. Zatorej lahko govorimo o "spominu vrste", ko opredeljujemo +> fiksiranje obnašanja živalskih vrst, o "etičnem" spominu, ki zagotavlja +> reproduciranje obnašanj v človeških družbah, in enako upravičeno o "umetnem" +> spominu, ki je v svoji najnovejši obliki elektronski in ki brez zatekanja k +> nagonu ali k refleksiji zagotavlja reproduciranje med seboj povezanih +> mehaničnih dejanj [@leroigourhan1990gib2, 211n14]. *Družbeni spomin*. > Paleoontologi so pogosto vztrajali pri tem, da je človek usmeril svojo -> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega -> telesni okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne -> prebavljamo celuloze kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in -> da je naposled naš kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, -> da je zmožen početi vse, najpomembnejše pa je to, da so človeški -> možgani evoluirali tako, da so ostali zmožni misliti vse in da se -> rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, 20]. +> specializacijo k ohranjanju zelo splošnih zmožnosti. To daleč presega telesni +> okvir; res je, da tečemo manj hitro kakor konj, da ne prebavljamo celuloze +> kakor krava, da slabše plezamo kakor veverica in da je naposled naš +> kostno-mišični stroj superspecializiran le za to, da je zmožen početi vse, +> najpomembnejše pa je to, da so človeški možgani evoluirali tako, da so ostali +> zmožni misliti vse in da se rodijo praktično prazni [@leroigourhan1990gib2, +> 20]. [Neurejeni izpiski] -> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje -> razpoložljivosti, s tem da izdelajo elementarne programe, ki -> zagotavljajo, da je izjemno obnašanje prosto. Prav te elementarne -> prakse, katerih verige se vzpostavijo že ob rojstvu, posameznika -> najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, drže, način, kako se -> obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, sestavljajo del vezi -> z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik premesti v -> drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne +> Človeški možgani so tako zgrajeni, da odtujijo del svoje razpoložljivosti, s +> tem da izdelajo elementarne programe, ki zagotavljajo, da je izjemno +> obnašanje prosto. Prav te elementarne prakse, katerih verige se vzpostavijo +> že ob rojstvu, posameznika najmočneje zaznamujejo z etničnim odtisom. Gibi, +> drže, način, kako se obnaša v vsakdanjem življenju in v vsakdanjosti, +> sestavljajo del vezi z družbeno skupino, iz katere je, in kadar se posameznik +> premesti v drug družbeni razred ali v drugo etnijo, se jih nikoli povsem ne > otrese [@leroigourhan1990gib2, 25]. -> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde -> tisto, kar v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. -> Najbolj presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" -> orodja, vendar je v resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in -> tista enkratna človekova lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz -> samega sebe, v družbeni organizem [@leroigourhan1990gib2, 28]. +> Vsa človeška evolucija prispeva k temu, da se zunaj človeka znajde tisto, kar +> v siceršnjem živalskem svetu ustreza prilagoditvi vrste. Najbolj +> presenetljivo materialno dejstvo je zagotovo "sprostitev" orodja, vendar je v +> resnici temeljno dejstvo sprostitev besede in tista enkratna človekova +> lastnost, da postavlja svoj spomin ven iz samega sebe, v družbeni organizem +> [@leroigourhan1990gib2, 28]. > [V]pletenost orodja in giba v organe, ki so zunaj človeka, ima vse > značilnosti biološke evolucije, saj se enako kakor možganska evolucija -> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo -> operativni proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj -> in delovanje samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako -> zahteva, da na posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in -> popravljanja v mraku sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od -> obdelovanja kovine do uporabe pile in navijanja električnih žic na -> tuljave, do bolj ali manj ročnega ali mehaničnega povezovanja kosov -> [@leroigourhan1990gib2, 34]. +> razgrinja skozi čar z dodajanjem elementov, ki izpopolnjujejo operativni +> proces, ne da bi ti drug drugega odpravljali. [...] Obstoj in delovanje +> samodejnega stroja s kompleksnim programom prav tako zahteva, da na +> posameznih nadstropjih izdelave, reguliranja in popravljanja v mraku +> sodelujejo vse kategorije tehničnega giba od obdelovanja kovine do uporabe +> pile in navijanja električnih žic na tuljave, do bolj ali manj ročnega ali +> mehaničnega povezovanja kosov [@leroigourhan1990gib2, 34]. -> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile -> in grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna -> parketna deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena -> pridobitev, toda to pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da -> bi ostal *sapiens*, in da postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je -> zagotovo drugačno. Toda razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se -> ne bo spremenil v enem stoletju, in poiskati izhode, ki so mu na -> voljo, če hoče imeti drugačen življenjski občutek kakor to, da je -> razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta čudovito -> planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48]. +> To, da je mogoče v stroj potisniti les, ne da bi nam bilo mar za žile in +> grče, in da iz njega pride avtomatično zapakirana standardna parketna +> deščica, je brez slehernega dvoma zelo pomembna družbena pridobitev, toda to +> pušča človeku zgolj možnost, da se odpove temu, da bi ostal *sapiens*, in da +> postane nekaj, kar je morebiti boljše, a je zagotovo drugačno. Toda +> razmisliti moramo o zoološkem človeku, ki se ne bo spremenil v enem stoletju, +> in poiskati izhode, ki so mu na voljo, če hoče imeti drugačen življenjski +> občutek kakor to, da je razosebljena celica v organizmu, pa čeprav je ta +> čudovito planetariziran [@leroigourhan1990gib2, 48]. - za človeško vrsto je značilna zunanja tehničnost, naša orodja so odstranljiva @@ -154,34 +147,33 @@ Kapitalistični stroji in industrija. - družbena delitev dela -> tehnična delitev dela - Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo - kot nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela - sledi tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem. + Prejšnja delitev dela ne preživi, se spremeni. Stroji zdaj nastopajo kot +nadrejeni. Delitev dela je funkcija funkcij strojev. Delitev dela sledi +tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem. preddelavci, delavci s stroji, "feeders", tehniki - posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim - delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)). +delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)). -- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks - ni, da se vrača v zlato dobo obrti. +- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da + se vrača v zlato dobo obrti. -- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov - obrat: stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, - stroji niso zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila - strojev). +- str. 347: Stroji delujejo samodejno ampak nimajo zavesti. Marxov obrat: + stroji si podredijo ljudi kot njihova čutila (obrat od L-G, stroji niso +zunanja čutila ljudi, ampak so ljudje zunanja čutila strojev). -- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak - nastanek tehnične inteligence. +- Sprememba družbene delitve dela. Ne več samo literati ipd. ampak nastanek + tehnične inteligence. - Ad humanistični zadržek. Ne gre za prehajanje sposobnosti od ljudi do - strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker - so te sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost - postane družbeno objektivno irelevantna. + strojev. Res skozi generacije je manj ene virtuoznosti, ampak zato ker so te +sposobnosti "podružbljene" in zato individualno virtuoznost postane družbeno +objektivno irelevantna. - In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo - lastno virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa. + In ne gre za prehajanje točno teh veščin, ampak stroji razvijejo lastno +virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa. - Po Marxu: ključno pri tovarnah je, da gre za zaprte in kontrolirane, izolirane sisteme. @@ -192,11 +184,93 @@ Kapitalistični stroji in industrija. ## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije* -Podobno z delom ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* dvojni -značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa -uvrednotevanja* -- producira izdelke in presežno vrednost +- ena +- dva +- tri + + + +- ena + +- dva + +- tri + +*Konstantni in variabilni kapital*. + +Podobno z delom (v kapitalizmu?) ima tudi *kapitalistični produkcijski proces* +dvojni značaj: je enotnost konkretnega *delovnega procesa* in *procesa +uvrednotevanja* -- producira izdelke *in* presežno vrednost [@heinrich2013kritika, 99]. +Konstantni kapital: $$c$$ + + +Presežna vrednost: $$m$$ + + +Variabilni kapital: $$v$$ + +Vrednost množine blag, ki je sproducirana v določenem obdobju, lahko zapišemo +kot: $$c + v + m$$ + +*Stopnja presežne vrednosti*. + +Mera uvrednotenja ali stopnja presežne vrednosti: $$m / v$$ + + + +*Profitna stopnja*. + +$$m / (c + v)$$ + +[na kratko kam to pelje v tretjem zvezku] + +*Delovni dan*. + +*Razlika med kapitalističnimi in predkapitalističnimi družbami*. Pri obeh je +mogoče razlikovati "nujni delovni čas" in "presežni delovni čas", toda v +družbah (ekonomskih družbenih formacijah) kjer prevladuje uporabna vrednost +produkta, je presežno delo omejeno z ožjim ali širšim krogom potreb vladajočega +razreda. Za kapitalistično družbo je značilna neomejena potreba po presežnem +delu [@heinrich2013kritika, 103]. + +Ta neomejena potreba ni individualna moralna napaka posameznega kapitalista, +temveč posledica *logike* kapitalistične blagovne produkcije. Posamezni +kapitalist skuša maksimalno izkoristiti uporabno vrednost kupljenega blaga -- v +to ga sili tudi konkurenca drugih kapitalistov. Po drugi strani tudi delavec +skuša ohraniti svoje blago, da bo naslednji dan na razpolago za ponovno +prodajo. Oboji se sklicujejo na zakone blagovne menjave -- pravice prodajalcev +in kupcev. Meje delovnega dne se iz tega ne da izpeljati, ta se določa v +soočenju pravice proti pravici: + +> Ko kapitalist poskuša karseda podaljšati delovni dan in, če je le mogoče, iz +> enega delovnega dne narediti dva, uveljavlja svojo pravico kot kupec. Na +> drugi strani specifična narava prodanega blaga vključuje mejo porabe tega +> blaga pri kupcu, in ko hoče delavec delovni dan omejiti na določeno normalno +> velikost, uveljavlja svojo pravico kot prodajalec. Tu imamo torej antinomijo, +> pravico proti pravici, obe enako zapečateni z zakonom blagovne menjave. Med +> enakima pravicama odloča sila. In tako se v zgodovini kapitalistične +> produkcije normiranje delovnega dne prikazuje kot boj za meje delovnega dne +> -- boj med vsemi kapitalisti, tj. razredom kapitalistov, in vsemi delavci +> oziroma delavskim razredom [@marx2012kapital1, 193]. + +Poleg kritike meje politične ekonomije kot znanosti se nam tu zdi bistveno: + +``` +produkcija presežne vrednosti + -> razredni boj + -> produkcija relativne presežne vrednosti + -> tehnološki napredek +``` + +*Absolutna in relativna presežna vrednost, prisilni zakon konkurence*. + + + + + +