update notes
parent
d1079d1e64
commit
3eaae9c7a2
|
@ -38,9 +38,9 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
|
||||||
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
> produktivne sile je mogoče do podrobnosti dokazati. Ali bi se ključavnice
|
||||||
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
> kdajkoli razvile do zdajšnje popolnosti, če ne bi bilo tatov? Ali bi izdelava
|
||||||
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
> bankovcev dosegla svojo zdajšnjo dovršenost, če ne bi bilo ponarejevalcev
|
||||||
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere,
|
> denarja? Ali bi mikroskop našel pot v navadne trgovske sfere, če ne bi prav v
|
||||||
> če ne bi prav v trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko
|
> trgovanju goljufali? Mar nima za praktično kemijo ravno toliko zaslug
|
||||||
> zaslug ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
> ponarejanje blaga in prizadevanje odkriti ga kakor poštena produkcijska
|
||||||
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
> prizadevnost? Zločin z vedno novimi načini napadov na lastnino prikliče v
|
||||||
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
> življenje vedno nova obrambna sredstva in učinkuje s tem enako produktivno
|
||||||
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
> kakor strikes na izume strojev. Pa pustimo področje zasebnega zločina. Ali bi
|
||||||
|
@ -370,6 +370,23 @@ podrejen kapitalu.
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
references:
|
references:
|
||||||
|
- type: book
|
||||||
|
id: marx1985kritika
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
|
||||||
|
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||||||
|
container-author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
- family: Engels
|
||||||
|
given: Friedrich
|
||||||
|
volume: "I/8"
|
||||||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||||||
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||||
|
issued: 1985
|
||||||
|
language: sl
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: marx1989kritika
|
id: marx1989kritika
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
|
|
|
@ -0,0 +1,89 @@
|
||||||
|
---
|
||||||
|
title: "Fragment o strojih"
|
||||||
|
...
|
||||||
|
|
||||||
|
> Narava ne gradi strojev, lokomotiv, železnic, electric telegraphs, selfacting
|
||||||
|
> mules etc. So produkti človeške industrije; naravni material, preobražen v
|
||||||
|
> organe človeške volje nad naravo ali njegovega udejstvovanja v naravi. *So s
|
||||||
|
> človeško roko ustvarjeni organi človeških možganov*; upredmetena moč znanja.
|
||||||
|
> Razvoj capital fixe nakazuje, na kateri stopnji je obče družbeno znanje,
|
||||||
|
> knowledge, postalo *neposredna produktivna sila*, tako da so sami pogoji
|
||||||
|
> družbenega življenjskega procesa prišli pod kontrolo general intelecta ter so
|
||||||
|
> po njemu primerno preusmerjeni. Do katere stopnje so proizvedene družbene
|
||||||
|
> produktivne sile, ne le v obliki znanja, ampak kot neposredni organi družbene
|
||||||
|
> prakse; realnega življenjskega procesa.
|
||||||
|
>
|
||||||
|
> *Razvoj capital fixe je še po neki drugi strani kazalec stopnje razvoja
|
||||||
|
> bogastva nasploh ali razvoja kapitala.* Predmet produkcije, usmerjene
|
||||||
|
> neposredno k uporabni vrednosti in prav tako neposredno k menjalni vrednosti,
|
||||||
|
> je produkt sam, ki je namenjen konsumpciji. Del produkcije, ki je usmerjen k
|
||||||
|
> produkciji capital fixe, ne producira neposrednih predmetov za užitek niti
|
||||||
|
> neposrednih menjalnih vrednosti; vsaj ne menjalnih vrednosti, ki jih je mogoče
|
||||||
|
> neposredno realizirati. *Že dosežena stopnja produktivnosti -- to, da del
|
||||||
|
> produkcijskega časa zadošča za neposredno produkcijo -- je torej vzrok temu,
|
||||||
|
> da se čedalje večji [del] uporablja za produkcijo produkcijskih sredstev.* K
|
||||||
|
> temu sodi, da lahko družba počaka; da lahko velik del že ustvarjenega bogastva
|
||||||
|
> odtegne tako neposrednemu užitku kakor tudi produkciji, namenjeni neposrednemu
|
||||||
|
> užitku, zato, da bi ta del uporabila za delo, ki *ni neposredno produktivno*
|
||||||
|
> (ravno v materialnem produkcijskem procesu samem). To zahteva visoko raven že
|
||||||
|
> dosežene produktivnosti in relativen prebitek, in sicer takšno raven, [ki je]
|
||||||
|
> neposredno sorazmerna s preobrazbo capital circulant v capital fixe. Kako je
|
||||||
|
> *velikost relativnega surplusnega dela odvisna od produktivnosti nujnega
|
||||||
|
> dela*, tako [je] *velikost delovnega časa, uporabljenega v produkciji capital
|
||||||
|
> fixe* -- živega kakor tudi upredmetenega -- [odvisna] od *produktivnosti
|
||||||
|
> delovnega časa, namenjenega neposredni produkciji produktov*. Pogoj za to sta
|
||||||
|
> *surplusno prebivalstvo* (s tega stališča) kakor tudi *surplusna produkcija*.
|
||||||
|
> To se pravi, rezultat časa, uporabljenega za neposredno produkcijo, mora biti
|
||||||
|
> relativno prevelik glede na neposredno potrebo po njem v reprodukciji
|
||||||
|
> kapitala, uporabljenega v tej industrijski panogi. *Čim manj fiksni kapital*
|
||||||
|
> neposredno prinaša sadove, čim manj posega v *neposredni produkcijski proces*,
|
||||||
|
> večja morata biti relativno *surplusno prebivalstvo* in *surplusna
|
||||||
|
> produkcija*; torej ga je več za gradnjo železnic, kanalov, vodovodnih
|
||||||
|
> napeljav, telegrafov etc. kakor za mašinerijo, neposredno dejavno v
|
||||||
|
> neposrednem produkcijskem procesu. Zato -- k čemur se bomo vrnili pozneje -- v
|
||||||
|
> nenehni nadprodukciji ali podprodukciji moderne industrije -- nenehna nihanja
|
||||||
|
> in krči zaradi nesorazmerja, v katerem se preobrazi zdaj premalo, zdaj preveč
|
||||||
|
> capital circulant v capital fixe. [@marx1985kritika, 506-507]
|
||||||
|
|
||||||
|
> Kakor z razvojem velike industrije baza, na kateri temelji prilaščanje tujega
|
||||||
|
> delovnega časa, ne tvori ali ne ustvarja več bogastva, tako neha s tem
|
||||||
|
> razvojem tudi *neposredno delo* biti takšna baza produkcije, kolikor se po eni
|
||||||
|
> strani spreminja v bolj nadzorno in regulirajočo dejavnost; nato pa tudi zato,
|
||||||
|
> ker produkt neha biti produkt oposameznjenega neposrednega dela, pač pa se,
|
||||||
|
> ravno narobe, *kombinacija* družbene dejavnosti prikazuje kot producent. "Brž
|
||||||
|
> ko se razvije delitev dela, je skoraj vsako delo posameznega individua del of
|
||||||
|
> a whole, *having no value or utility of itself. There is nothing on which the
|
||||||
|
> labourer can seize: this is my produce, this I will keep to myself.*" (*Labour
|
||||||
|
> defended*, 1, 2, XI.) V neposredni menjavi se oposameznjeno neposredno delo
|
||||||
|
> prikazuje kot realizirano v nekem posebnem produktu ali v delu produkta in
|
||||||
|
> njegov skupnostni družbeni značaj -- njegov značaj upredmetenega občega dela
|
||||||
|
> in zadovoljitve obče potrebe -- je postavljen zgolj z menjavo. Nasprotno pa je
|
||||||
|
> v produkcijskem procesu velike industrije po eni strani za produktivno silo
|
||||||
|
> delovnega sredstva, razvitega v avtomatičen proces, podvrženje naravnih sil
|
||||||
|
> družbenemu razumu predpostavka, *hkrati pa je po drugi strani delo posameznika
|
||||||
|
> v svojem neposrednem bivanju postavljeno kot odpravljeno posamezno delo, tj.
|
||||||
|
> kot družbeno delo. Tako odpade druga baza tega produkcijskega načina.*
|
||||||
|
> [@marx1985kritika, 508-509]
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
lang: sl
|
||||||
|
references:
|
||||||
|
- type: book
|
||||||
|
id: marx1985kritika
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
title: "Kritika politične ekonomije 1857/1858"
|
||||||
|
container-title: "Temeljna izdaja"
|
||||||
|
container-author:
|
||||||
|
- family: Marx
|
||||||
|
given: Karl
|
||||||
|
- family: Engels
|
||||||
|
given: Friedrich
|
||||||
|
volume: "I/8"
|
||||||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||||||
|
publisher: Marksistični center CK ZKS
|
||||||
|
issued: 1985
|
||||||
|
language: sl
|
||||||
|
# vim: spelllang=sl,en
|
||||||
|
...
|
6
index.md
6
index.md
|
@ -16,10 +16,10 @@ okoli teme [arhitekture](intelektualno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md) in
|
||||||
|
|
||||||
Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
|
Stran je sploščitev ideje o ["sanjskem datotečnem
|
||||||
formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
|
formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem povezanih in vzporedno
|
||||||
prikazanih zapiskov.
|
prikazanih zapiskov:
|
||||||
|
|
||||||
``` center
|
```
|
||||||
... > [] > [] > [] > ...
|
[] > [] > [] > ...
|
||||||
```
|
```
|
||||||
|
|
||||||
Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
|
Izvorna koda, ki pretvarja iz *markdown* v *html* ter razrešuje povezave in
|
||||||
|
|
|
@ -4,7 +4,7 @@ title: "Teorije tehnologije"
|
||||||
|
|
||||||
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
Osnovno raziskovalno vprašanje: ali se pri sodobnem tehnološkem razvoju dogaja
|
||||||
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
nekaj, česar koncept avtomatizacije kot se razvije in uporablja v 20. stoletju,
|
||||||
ne zajame.
|
ne zajame. Ter ali se to, kar pride po avtomatizaciji, že dogaja.
|
||||||
|
|
||||||
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
*Razumevanja avtomatizacije*: (1) samodejnost strojev; (2) prenos človekovih
|
||||||
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
dejavnosti na stroje; (3) programiranost strojev.
|
||||||
|
@ -18,7 +18,7 @@ avtomatizacija predstavlja odtujitev.
|
||||||
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
3. Vnaprejšnja določenost strojnih dejanj. Popolnoma nesporna opredelitev, a se
|
||||||
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
danes postavlja vprašanje, če se to spreminja: Vprašanje inteligence strojev.
|
||||||
|
|
||||||
## André Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
## Leroi-Gourhan, *Gib in beseda*
|
||||||
|
|
||||||
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
Leroi-Gourhan ponudi teorijo o osnovnem razmerju med človekom in tehnologijo in
|
||||||
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
sicer, da tehnologija nadaljevanje evolucije človeka.
|
||||||
|
@ -139,7 +139,7 @@ zoološkim in sociološkim.
|
||||||
- 5. eksternalizacija programiranja (?)
|
- 5. eksternalizacija programiranja (?)
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
## Karl Marx, *Kapital*
|
## Marx, *Kapital*
|
||||||
|
|
||||||
Kapitalistični stroji in industrija.
|
Kapitalistični stroji in industrija.
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -155,7 +155,7 @@ tehnološkim imperativom. Ni socialnega pogajanja s strojem.
|
||||||
|
|
||||||
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
- posebnost kapitalizma je, da tehnološki razvoj poteka hitreje in bolj
|
||||||
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
kontinuirano (tu je neka povezava s [produktivnim
|
||||||
delom](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
delom](digresija_o_produktivnem_delu.md)).
|
||||||
|
|
||||||
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
- Marx je dober, ker brzda svoje konzervativne impulze. Njegov refleks ni, da
|
||||||
se vrača v zlato dobo obrti.
|
se vrača v zlato dobo obrti.
|
||||||
|
@ -182,7 +182,7 @@ virtuoznost. Ne imitira biološkega telesa.
|
||||||
gospodinjstva)
|
gospodinjstva)
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
## Michael Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
## Heinrich, *Kritika politične ekonomije*
|
||||||
|
|
||||||
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
*Konstantni in variabilni kapital*.
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -318,7 +318,64 @@ Marx imenuje tehnična delitev dela tista, ki jo narekujejo kapitalistični stro
|
||||||
Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
|
Materializacija imperativov kapitala je v strojih. "Materialna eksistenca
|
||||||
ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
|
ideologije" je ovinek do govora o diskurzih ...
|
||||||
|
|
||||||
[marx](marx_digresija_o_produktivnem_delu.md)
|
## Morris-Suzuki, *Beyond computopia*
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
### Monopolni kapital
|
||||||
|
|
||||||
|
Morris-Suzuki na podlagi Barana in Sweezeya ter Bravermana glavne elemente
|
||||||
|
modela "monopolnega kapitala" povzema tako:
|
||||||
|
|
||||||
|
> 1. ekonomija kjer prevladujejo velike korporacije, katerih konkurenčne
|
||||||
|
> instinkte omejuje močna potreba po vzajemni samoohranitvi;
|
||||||
|
> 2. vedno večji ekonomski presežek, ki se usmerja v neproduktivne rabe
|
||||||
|
> (prodaja, militarizem, odpadki) in vedno znova grozi, da bo zajel sistem;
|
||||||
|
> 3. menedžerski vladajoči razred pri katerem je lastnina kapitala posplošeno
|
||||||
|
> (tj. razred kot celota ima v lasti večino kapitala kot celote, posamezniki
|
||||||
|
> pa običajno niso lastniki določenega fragmenta kapitala s katerim
|
||||||
|
> upravljajo);
|
||||||
|
> 4. obsežen, dekvalificiran (razveščinjen) in splošno pasiven delavski razred;
|
||||||
|
> ter
|
||||||
|
> 5. sloj tehničnih in profesionalnih delavcev ki, po Bravermanu, vzpostavljajo
|
||||||
|
> "pravi srednji sloj", se pravi zasedajo ekonomski položaj med upravljalci
|
||||||
|
> in upravljanimi [@morrissuzuki1988beyond, 73-74].
|
||||||
|
|
||||||
|
### Produkcija informacij
|
||||||
|
|
||||||
|
Posledica fizične razdružitve delavca (živega dela) in stroja (nakopičenega
|
||||||
|
dela) je, da se ekonomski "center" premakne od produkcije dobrin k produkciji
|
||||||
|
inovacij (tj. produkciji novega znanja za izdelavo dobrin). Razloga sta predvsem
|
||||||
|
dva:
|
||||||
|
|
||||||
|
1. Avtomatizacija poveča hitrost in zmanjša strošek produkcije dobrin. Ob
|
||||||
|
obstoječih mejah trga bi to vodilo v nasičenje trga in stagnacijo, če
|
||||||
|
podjetja ne bi vse večjega deleža sredstev namenjala nenehnemu preoblikovanju
|
||||||
|
in nadgrajevanju svojih produktov.
|
||||||
|
2. Zaradi vse manjše potrebe po delavcih za produkcijo samih dobrin podjetja vse
|
||||||
|
težje ustvarijo profit na podlagi izkoriščanja delavcev v proizvodnji
|
||||||
|
[@morrissuzuki1988beyond, 76].
|
||||||
|
|
||||||
|
Iz slednjega bi lahko po tradicionalni socialistični analizi kapitalizma lahko
|
||||||
|
sklepali, da avtomatizacija vodi v spontan zlom kapitalizma. Toda nenehna
|
||||||
|
inovacija nudi izstop iz te pasti.
|
||||||
|
|
||||||
|
---
|
||||||
|
|
||||||
|
*avtomatizacija* (v 80. letih, na Japonskem)
|
||||||
|
|
||||||
|
*informacijski kapitalizem*
|
||||||
|
|
||||||
|
Beyond Computopia: kritika optimističnih narativov o razvoju računalnikov
|
||||||
|
|
||||||
|
*general intellect*, obči razum (splošni intelekt) (meti 1 08 str 506)
|
||||||
|
|
||||||
|
: skoncentrirana družbena vednost, ki (na eni točki) v kapitalizmu deluje kot
|
||||||
|
produktivna sila
|
||||||
|
|
||||||
|
## Ramtin Ramin. *Capitalism and automation*
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
<!--
|
<!--
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -401,14 +458,26 @@ references:
|
||||||
issued: 2013
|
issued: 2013
|
||||||
language: sl
|
language: sl
|
||||||
- type: book
|
- type: book
|
||||||
id: morrissuzuki2011beyond
|
id: morrissuzuki1988beyond
|
||||||
author:
|
author:
|
||||||
- family: Morris-Suzuki
|
- family: Morris-Suzuki
|
||||||
given: Tessa
|
given: Tessa
|
||||||
title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
|
title: "Beyond computopia: information, automation and democracy in Japan"
|
||||||
title-short: "Beyond computopia"
|
title-short: "Beyond computopia"
|
||||||
publisher-place: London
|
publisher-place: London
|
||||||
publisher: Routledge
|
publisher: Kegan Paul International
|
||||||
issued: 2011
|
issued: 1988
|
||||||
language: en
|
language: en
|
||||||
|
- type: book
|
||||||
|
id: ramtin1991capitalism
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Ramtin
|
||||||
|
given: Ramin
|
||||||
|
title: "Capitalism and automation: revolution in technology and capitalist breakdown"
|
||||||
|
title-short: "Capitalism and automation"
|
||||||
|
publisher-place: London
|
||||||
|
publisher: Pluto Press
|
||||||
|
issued: 1991
|
||||||
|
language: en
|
||||||
|
# vim: spelllang=sl
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
|
@ -2,11 +2,28 @@
|
||||||
title: "Zgodovina estetike"
|
title: "Zgodovina estetike"
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
||||||
Postmodernizem zamenja Hegla za Kanta, kot glavnega razsvetljenskega filozofa.
|
## Kant, *Kritika razsodne moči*
|
||||||
|
|
||||||
Kant, 3. kritika: Kaj lahko upam?
|
<!--
|
||||||
|
3. kritika: Kaj lahko upam?
|
||||||
|
-->
|
||||||
|
|
||||||
- "Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?"
|
> Preiskovanja zmožnosti okusa, in sicer kot estetske razsodne moči, se tu nisem
|
||||||
|
> lotil zaradi oblikovanja in kulture okusa (kajti le-ta bo tako kot doslej tudi
|
||||||
|
> v prihodnje nadaljevala svojo pot tudi brez takih raziskovanj). Lotil sem se
|
||||||
|
> ga zgolj s transcendentalno namero, zato upam, da bo, kar zadeva
|
||||||
|
> pomanjkljivost prvega smotra, presojano z uvidevnostjo. Kar pa zadeva zadnjo
|
||||||
|
> namero, mora biti pripravljena za najstrožji preizkus. A tudi tu je, tako vsaj
|
||||||
|
> upam, skrajna težava, ki spremlja reševanje problema, ki je po naravi tako
|
||||||
|
> zamotan, lahko opravičilo za nekatere nejasnosti v njegovi razrešitvi, ki se
|
||||||
|
> jim ni bilo mogoče popolnoma izogniti. Pod pogojem seveda, da je bilo dovolj
|
||||||
|
> jasno pokazano, da je bilo načelo pravilno podano, čeprav nemara način, kako
|
||||||
|
> je iz njega izpeljan fenomen razsodne moči, nima vse tiste razločnosti, ki jo
|
||||||
|
> lahko upravičeno zahtevamo drugje, se pravi, od spoznanja s pojmi, in ki sem
|
||||||
|
> jo tudi sam, kot menim, dosegel v drugem delu tega spisa [@kant1999kritika3,
|
||||||
|
> 10].
|
||||||
|
|
||||||
|
Zakaj je Kant dal posebno pozornost lepemu?
|
||||||
|
|
||||||
- Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
|
- Ker je hotel upravičit upanje človeštva na boljše. Človeštvo je zmožno delovat
|
||||||
na osnovi svojega smotra.
|
na osnovi svojega smotra.
|
||||||
|
@ -39,15 +56,16 @@ Zakonodajo s pojmi narave izvaja razum in je teoretična.
|
||||||
|
|
||||||
najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
|
najstvo -> nujnost, svobodo in naravo je potrebo povezat
|
||||||
|
|
||||||
vse zmožnosti čudi | spoznavne zmožnosti | načela a priori | aplikacija na
|
: Sistematična enotnost zmožnosti čudi [@kant1999kritika3, 38].
|
||||||
-------------------|------------------------------------------------------
|
|
||||||
spoznavna zmožnost | razum | zakonitost | naravo
|
|
||||||
občutje ugodja in neugodja | razsodna moč | smotrnost | umetnost
|
|
||||||
želelna zmožnost | um | končni smoter | svobodo
|
|
||||||
|
|
||||||
(do tu je vse iz predgovora k tretji knjigi, predgovor k celemu sistemu)
|
Vse zmožnosti čudi Spoznavne zmožnosti Načela a\ priori Aplikacija na
|
||||||
|
--------------------------- -------------------- ----------------- --------------
|
||||||
|
Spoznavna zmožnost Razum Zakonitost Naravo
|
||||||
|
Občutje ugodja in neugodja Razsodna moč Smotrnost Umetnost
|
||||||
|
Želelna zmožnost Um Končni smoter Svobodo
|
||||||
|
|
||||||
4 momenti razlage lepega
|
|
||||||
|
### 4 momenti razlage lepega
|
||||||
|
|
||||||
- kvaliteta, realnost
|
- kvaliteta, realnost
|
||||||
- kvantiteta
|
- kvantiteta
|
||||||
|
@ -65,6 +83,8 @@ Lepo je to kar zagotavlja možnost teleologije. smoter, upanje na boljše
|
||||||
|
|
||||||
- umetnost sili k družabnemu sporočanju
|
- umetnost sili k družabnemu sporočanju
|
||||||
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
|
- Umetnost ne sme videt namerna. Mora bit videt kot naravna
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
|
- to omogoča genij. genij je talent (naravni dar=, ki umetnosti daje pravilo.
|
||||||
ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
|
ker pa sodi talent kot umetnikova prirojena produktivna zmoznost sama k
|
||||||
naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
|
naravi, bi se lahko izrazili tudi da je genij prirojena zasnova čudi
|
||||||
|
@ -74,8 +94,6 @@ Protislovje pojmovanja umetnosti:
|
||||||
|
|
||||||
Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
|
Umetniško delo je povzročeno s strani narave.
|
||||||
|
|
||||||
Feministična kritika je sesula to Kantovo argumentacijo. (gl. Christine
|
|
||||||
Battersby)
|
|
||||||
|
|
||||||
*Vrt*.
|
*Vrt*.
|
||||||
|
|
||||||
|
@ -109,7 +127,8 @@ moraš bit genij za prepoznanje genija)
|
||||||
|
|
||||||
odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
|
odg: ker mora nekdo prepoznat (genij ne sme prepoznat).
|
||||||
|
|
||||||
&83 teleologija, o zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
### § 83. O zadnjem smotru narave kot teleološkem sistemu
|
||||||
|
|
||||||
|
|
||||||
: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
|
: kant naj bi dokazal da je človek zadnji smoter narave. kaj naj si človek potem
|
||||||
izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
||||||
|
@ -125,10 +144,55 @@ izbere za smoter, če je zadnji smoter?
|
||||||
Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
|
Vprašanje kaj lahko upam? Kant je upal na vojno. To kar je upal se tudi
|
||||||
dogaja.
|
dogaja.
|
||||||
|
|
||||||
(naslednjič hegel)
|
## Schiller
|
||||||
|
|
||||||
|
- (Značilno za modernizem je zavračanje prihodnje generacije.)
|
||||||
|
- Posebno pozornost bodo dali *Pismom o estetski vzgoji človeka*.
|
||||||
|
- Osnovno o pismih: vse težave in probleme, ki jih ima razsvetljenstvo, lahko
|
||||||
|
rešimo z estetsko vzgojo. S tem se vzporeja vsem, ki v umetnosti vidijo
|
||||||
|
rešitev človeštva.
|
||||||
|
- Schiller izhaja iz Kanta na točki kjer Kant umetnosti pripisuje civilizacijsko
|
||||||
|
sposobnost.
|
||||||
|
- Schiller maja 1989 predava svetovno zgodovino na Univerzi v Jeni. To je
|
||||||
|
obdobje prvega razčaranja (novice iz Pariza).
|
||||||
|
|
||||||
|
- Kant, Spor fakultet
|
||||||
|
- višje fakultete potrebujejo kritiko nižjih
|
||||||
|
- pojem dogodka
|
||||||
|
- dogodek pokaže, da smo zmožni napredka k boljšemu
|
||||||
|
- Kant stavi na spomin (na dogodek)
|
||||||
|
- Buerger
|
||||||
|
- Historična avantgarda ni uspela, ker ni uspela svetovna revolucija
|
||||||
|
- Namesto celostne umetnine, ki izraža kako celostna je družba, stavi na
|
||||||
|
okruške. Lepota celostne umetnine je reakcionarna.
|
||||||
|
- Ranciere, obstajajo trije režimi umetnosti:
|
||||||
|
- mimetični/kultni, ki priklicuje v realnost vse kar čutimo s čutili in
|
||||||
|
prisotnost boga
|
||||||
|
- reprezentacijski režim, ki reprezentira, da je vse urejeno, harmonično,
|
||||||
|
celovito in služi vsaki oblasti
|
||||||
|
- estetski režim pri katerem gre za okruške, ponižano, kar se ne sme
|
||||||
|
pojavljati v reprezentacijskem režimu
|
||||||
|
- umik iz delovanja, *far niente*
|
||||||
|
- ne početi nič je dostop do resnice same
|
||||||
|
|
||||||
|
- (Thompson, zgodovina ure)
|
||||||
|
- (gl. estetski marksizem)
|
||||||
|
|
||||||
---
|
---
|
||||||
lang: sl
|
lang: sl
|
||||||
|
references:
|
||||||
|
- type: book
|
||||||
|
id: kant1999kritika3
|
||||||
|
author:
|
||||||
|
- family: Kant
|
||||||
|
given: Immanuel
|
||||||
|
title: "Kritika razsodne moči"
|
||||||
|
translator:
|
||||||
|
- family: Riha
|
||||||
|
given: Rado
|
||||||
|
publisher-place: Ljubljana
|
||||||
|
publisher: ZRC
|
||||||
|
issued: 1999
|
||||||
|
language: sl
|
||||||
# vim: spelllang=sl
|
# vim: spelllang=sl
|
||||||
...
|
...
|
||||||
|
|
Loading…
Reference in New Issue