update notes

2024-06-21 15:32:15 +02:00 · 2024-06-21 15:32:15 +02:00 · 364c21ec62
parent 748e4f96f4
commit 364c21ec62
10 changed files with 1637 additions and 48 deletions
--- a/README.md
+++ b/README.md
@ -5,24 +5,23 @@ Zapiski in skripte za pretvarjanje zapiskov v različne formate in generiranje
 Recepti za generiranje <https://bavbavhaus.net> so opisani v `Makefile`:

 ```make
-# All notes referenced with internal links, starting from `index.md`.
-NOTES = $(shell pandoc lua pandoc/collect_notes.lua index.md)
-# All pages referenced with internal links, starting from `index.md`.
-PAGES := $(patsubst %.md,public_html/%.html,$(NOTES))
-# All parts referenced with internal links in `$(1)`, plus the sitemap.
-PARTS = $(patsubst %.md,public_html/%.html.part,$(shell pandoc lua pandoc/collect_links.lua $(1))) public_html/sitemap.html.part
-
 .PHONY: all
-all: $(PAGES)
+all: dependencies.mk

-.SECONDEXPANSION:
-public_html/%.html: flags = $(patsubst %,-M parts=%,$(filter-out $<,$^))
-public_html/%.html: %.md $$(call PARTS,%.md)
-	pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.yaml -M slug=$* $(flags) -o $@ $<
+dependencies.mk:
+	pandoc lua pandoc/dependencies.lua index.md $@
+
+include dependencies.mk
+
+PANDOCFLAGS := --data-dir pandoc
+BAVBAVHAUSFLAGS = $(PANDOCFLAGS) -M slug=$*
+
+public_html/%.html: parts = $(filter-out $<,$^)
+public_html/%.html: %.md
+	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.yaml $(patsubst %,-M parts=%,$(parts)) -o $@ $<

-.SECONDARY:
 public_html/%.html.part: %.md
-	pandoc --data-dir pandoc -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -M url=$*.html -M slug=$* -o $@ $<
+	pandoc $(BAVBAVHAUSFLAGS) -d bavbavhaus.net.part.yaml --id-prefix $* -o $@ $<
 ```

 Navodila za uporabo:
--- a/antiranciere.md
+++ b/antiranciere.md
@ -0,0 +1,41 @@
+---
+title: "Antirancière"
+description: |
+  Kritike poznorancièrovskih političnofilozofskih konceptov.
+...
+
+## "Je čas emancipacije minil?" [@ranciere2012je]
+
+
+
+
+: Tabela @todo
+
+                  spontanizem        organizacija
+---------------  ------------------ --------------
+ **optimizem**    Rancière           Negri
+ **pesimizem**    Comité invisible
+
+
+
+Tronti, Tafuri, Benjamin ...
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-journal
+  id: ranciere2012je
+  author:
+  - family: Rancière
+    given: Jacques
+  title: "Je čas emancipacije minil?"
+  translator:
+  - family: Benčin
+    given: Rok
+  container-title: "Filozofski vestnik"
+  volume: XXXIII
+  issue: 1
+  issued: 2012
+  page: 133-145
+  language: sl
+...
--- a/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
+++ b/arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md
@ -0,0 +1,53 @@
+---
+title: "Arhitekturno delo in kapitalistični razvoj"
+...
+
+- Uvod.
+
+  Poglavje uvede v problematiko in povzame ostala poglavja.
+  
+  - Teoretska predzgodba, Tafuri. Od ideologije do tehnologije.
+
+    Izhajamo iz tafurijanske analize. Kakšen vpliv je imela in kako so jo
+    razumeli. Toda moramo seči preko enostavnega zoperstavljanja "napačne" in
+    "pravilne" zavesti (Lukács) in jo umestiti v problematiko delitve dela
+    (Adorno).
+
+    Toda tudi tukaj ni dovolj, da ostanemo na enostavnem očitku o gospostvu
+    intelekta nad roko. Ta proces ima tudi tehnično plat (zato govorimo o
+    kapitalističnem razvoju). Zgodba o florentinski kupoli.
+    
+  - Arhitektura in postajanje kapitala. Arhitektura : metropola; arhitektura :
+    tehnologija.
+
+    Redefinicija arhitekturne zgodovine kot zgodovine posebnega odnosa med
+    arhitekturo in [nečim tehničnim].
+
+- [Produktivno delo](produktivno_delo.md#subsumpcija).
+  - Marx. Produktivno delo.
+  - Ferro. Gradbišče / načrt.
+- Intelektualno delo.
+  - Tafuri. [Teorija avantgard](kritika_arhitekturne_ideologije.md) in [intelektualnega dela](intelektualno_delo.md).
+  - [Zgodovina softwarea](teorije_tehnologij.md).
+- Arhitekturna in realna avtonomija kapitala.
+  - (Arhitekturna kultura in tehnologija.)
+
+
+
+---
+lang: sl
+references:
+- type: article-journal
+  id: tafuri1970lavoro
+  author:
+  - family: Tafuri
+    given: Manfredo
+  title: "Lavoro intellettuale e sviluppo capitalistico"
+  title-short: "Lavoro intellettuale"
+  container-title: "Contropiano: materiali marxisti"
+  issue: 2
+  issued: 1970
+  page: 241-281
+  language: it
+# vim: spelllang=sl
+...
--- a/index.md
+++ b/index.md
@ -10,10 +10,10 @@ index: true
 > arhitekte tvorijo tesnobno vzdušje, ki na obzorju ponuja vpogled na zelo
 > konkretno ozadje, zastrašujoče kot največje zlo ... [@tafuri1969peruna, 77]

-*bavbavhaus.net* je poskus *hekanja* prokrastinacije in poskus sploščitve
-nekaterih idej o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v
-enostaven sistem povezanih in vzporednih zapiskov okoli tem [arhitekturnega
-dela](intelektualno_delo.md) in [tehnologije](teorije_tehnologij.md).
+*bavbavhaus.net* je poskus hekanja prokrastinacije in sploščitve nekaterih idej
+o ["sanjskem datotečnem formatu"](neusmerjeno_pisanje.md) v enostaven sistem
+povezanih in vzporednih zapiskov okoli teme [arhitekturnega dela in
+kapitalističnega razvoja](arhitekturno_delo_in_kapitalisticni_razvoj.md).

 ---
 lang: sl
--- a/intelektualno_delo.md
+++ b/intelektualno_delo.md
@ -2284,10 +2284,10 @@ description: |
 ::: fauxnote

 > 22. Horst Rittel, [*Überlegungen zur wissenschaftlichen und politischen
->     Bedeutung der Entscheidungs&shy;theorien*]{lang=de}, relazione dello
+>     Bedeutung der Entscheidungstheorien*]{lang=de}, relazione dello
 >     Studiengruppe für Systemforschung, Heidelberg, str. 22 ss., zdaj v
 >     zborniku v uredništvu H. Krauch, W. Kunz, H. Rittel,
->     [Forschungs&shy;planung]{lang=de}, München, Oldenbourg Verlag, 1966, pp.
+>     [Forschungsplanung]{lang=de}, München, Oldenbourg Verlag, 1966, pp.
 >     110--129.

 > 23. Prav tam.
--- a/mladi_lukacs.md
+++ b/mladi_lukacs.md
--- a/neusmerjeno_pisanje.md
+++ b/neusmerjeno_pisanje.md
@ -93,6 +93,18 @@ opredeli primer rabe, ki bi ga nov datotečni sistem naslovil:

 2. *Ikonoklazem*.

+4. *Tekst kot tekstura in slučajne povezave*. Ker vztrajamo na sočasnem
+   prikazovanju in ...
+
+    ```
+
+    ... Hello
+    ...
+    ...
+
+    ```
+
+
 ---
 lang: sl
 references:
--- a/organiziranje_pesimizma.md
+++ b/organiziranje_pesimizma.md
@ -1,6 +1,7 @@
 ---
 title: "Organiziranje pesimizma"
-author: "Uroš Mikanovič"
+description: |
+  Zapiski k teorijam revolucionarnega pesimizma.
 ...

 V ozadju vsakega spraševanja o progresivnem objektu je intelektualni razvoj od
--- a/produktivno_delo.md
+++ b/produktivno_delo.md
@ -1,5 +1,7 @@
 ---
 title: "Digresija o produktivnem delu"
+description: |
+  Zapiski o produktivnih delih.
 ...

 V Marxovih ekonomskih rokopisih iz let 1861--1863 se med razpravo o delitvi dela
@ -47,14 +49,16 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > brez nacionalnega zločina sploh kdaj nastal svetovni trg? In celo narodi? In
 > mar ni od Adamovih časov naprej drevo greha hkrati tudi drevo spoznanja?
 > Mandville je v "Fable of the Bees" (1705) že dokazal produktivnost vseh
-> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: "That what we call
+> mogočih poklicev itn. in sploh tendenco tega argumenta: ["That what we call
 > evil in this world, moral as well as natural, is the grand principle that
 > makes us sociable creatures, the solid basis, the *life and support of all
 > trades and employments* without exception; there we must look for the true
 > origin of all arts and sciences; and the moment evil ceases the society must
-> be spoiled, if not totally destroyed." Le da je bil Mandeville seveda
-> neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske družbe
-> [@marx1989kritika, 246-247].
+> be spoiled, if not totally destroyed."]{lang=en} Le da je bil Mandeville
+> seveda neskončno bolj drzen in pošten kakor filistrski apologeti meščanske
+> družbe [@marx1989kritika, 246-247].
+
+::: {lang=en}

 > A philosopher produces ideas, a poet poems, a clergyman sermons, a professor
 > compendia and so on. A criminal produces crimes. If we take a closer look at
@ -106,17 +110,19 @@ pojavi satirična "Digresija o produktivnem delu":
 > possible kind of occupation is productive, and had given expression to the
 > tendency of this whole line of argument:
 > 
-> > "That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
+> > That what we call Evil in this World, Moral as well as Natural, is the
 > > grand Principle that makes us Sociable Creatures, the solid Basis, the *Life
 > > and Support of all Trades and Employments* without exception; there we must
 > > look for the true origin of all Arts and Sciences; and the moment Evil
-> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed."
+> > ceases, the Society must be spoiled if not totally destroyed.
 >
 > Only Mandeville was of course infinitely bolder and more honest than the
 > philistine apologists of bourgeois society [@marx1987economic, 306-310].

 :::

+:::
+
 - Ironija, satira usmerjena v vulgarne ekonomiste.
 - Kaže, da zadeva ni enostavna, enoznačna. To je verjetno stvar tega, da
  gledamo kapital v deloti (družba).
@ -139,7 +145,7 @@ macolami v istem obsegu kot so to domnevno počeli v Manchestru leta 1863

 - [povzetek absolutne in relativne presežne vrednosti]

-## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom
+## Formalna in realna subsumpcija dela pod kapitalom {#subsumpcija}

 <!-- Formal and Real Subsumption of Labour under Capital. Transitional
 Forms [@marx1994economic, 93-121] -->
@ -211,8 +217,6 @@ podrejen kapitalu.
 > [@marx1994economic, 130-131; slovenski prevod odlomka iz @marx1977historicni,
 > 133-134].

-<!-- -->
-
 > In the real production process labour is converted *in reality* into capital,
 > but this conversion is conditioned by the original exchange between money and
 > labour capacity. It is only through this *direct* conversion of labour into
--- a/zgodovina_in_razredna_zavest.md
+++ b/zgodovina_in_razredna_zavest.md
@ -1,13 +1,41 @@
 ---
-title: "Zgodovina in razredna zavest"
+title: "Razredna zavest"
+description: |
+  Zapiski o pojmu razredne zavesti v Lukácsevi *Zgodovina in razredna zavest*.
+  [@lukacs1985zgodovina]
 ...

+<!--
+
 <https://www.counterfire.org/article/marxisms-missing-link-a-readers-guide-to-lukacs-history-and-class-consciousness/>

 <https://plato.stanford.edu/entries/lukacs/#HistClasCons>

+-->
+
+Lukácseva *Zgodovina in razredna zavest* je zbirka esejev, ki so nastali kot
+posledica izkušnje revolucionarnega vala, ki se je začel z letom 1917.
+
+Dopolnjuje luknje v marksovski literaturi (ne teoriji). Glede tega je zanimivo,
+da pred "izidom" *Nemške ideologije* izpelje nekatere glavne njene teze.
+
+Tekst nas zanima v kontekstu njegovega -- posrednega ali neposrednega -- vpliva
+na operaistično misel
+
+- gl. Corna
+- gl. Galimberti 
+- gl. Tronti
+
+Pri Lukácsu stališče proletariata predstavlja tudi epistemološko stališče.
+Njegova razdelava pa zadeva tudi odnos med intelektualci in to "izključno
+proletarsko" sposobnostjo revolucionarno vedeti.
+
+<!--
+
 ## Kaj je ortodoksni marksizem?

+Neortodoksni odgovor:
+
 > Tudi če izhajamo iz predpostavke, čeprav se s tem ne strinjamo, da je novejše
 > raziskovanje nedvomno dokazalo, da so vse posamezne Marxove trditve dejansko
 > napačne in bi lahko vsak resen "ortodoksni" marksist vse te nove rezultate
@ -22,7 +50,9 @@ title: "Zgodovina in razredna zavest"
 > metode peljali in tudi morali pripeljati le v poplitvenje, v trivialnost, v
 > eklekticizem.* [@lukacs1985zgodovina, 33]

-Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
+-->
+
+<!--

 - Kritika videza neposredovanosti dejstev.
 - Blagovna forma determinira obliko mišljenja. (tudi naravoslovje) (str. 36-39)
@ -46,7 +76,7 @@ Zelo neortodoksni odgovor na to kaj je ortodoksni marksizem.
 Lukacsova kritika Lukacsa: Ne smemo izmenjevati med kritiko blagovne forme in
 kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)

-## Razredna zavest
+-->

 - Kaj pomeni razredna zavest?
 - Kaj naj (teoretsko) razumemo z razredno zavestjo?
@ -59,21 +89,25 @@ kritiko objektivizacije -- to da družbene zadeve dobijo stvaren značaj. (?)
  razlikujemo stopnje in plasti?
 - Če da: kakšen je njihov praktični pomen v razrednem boju proletariata?

-### 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]
+## 1. [neodvisnost dejanskih gibalnih sil zgodovine od zavesti ljudi o njih]

 Jasno je, da je človeška zgodovina niz hotenih in zavestnih dejanj. Toda pri
-razumevanju zgodovine moramo seči preko tega, saj množina teh volj lahko
-poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Torej so tudi nagibi k določenemu
-rezultatu podrejenega pomena, Vprašanje je potem, kaj so zgodovinski vzroki za
-te nagibe. Kaj so zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za
-zgodovinsko spremembo?
+razumevanju zgodovine moramo seči preko tega. Na eni strani lahko ugotovimo, da
+množica teh posamičnih volj poraja povsem drugačne rezultate od hotenih. Motivi
+k določenemu rezultatu so torej podrejenega pomena. Na drugi strani se lahko
+vprašamo kaj so tiste zgodovinske sile, ki stojijo za temi motivi. Kaj so
+zgodovinske sile, ki spravijo ljudi (razrede) v gibanje za zgodovinsko
+spremembo? Za Lukácsa so razlike med vzroki, motivi in rezultati metodološka
+osnova znanstvenega marksizma:

 > Bistvo znanstvenega marksizma je torej v spoznanju neodvisnosti dejanskih
 > gibalnih sil zgodovine od (psihološke) zavesti ljudi o njih.
 > [@lukacs1985zgodovina, 64]

 Ta neodvisnost gibalnih sil zgodovine se najprej kaže kot narava, kot "večni"
-naravni zakoni. Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
+naravni zakoni.
+
+Meščanska misel razmišljanje o človeških oblikah življenja začne
 nasprotno od dejanskega razvoja človeških oblik življenja: znanstvena analiza se
 začne *post festum*, z gotovimi rezultati razvojnega procesa. Za meščansko misel
 oblike že pridobijo značaj naravnih oblik družbenega življenja, preden si skuša
@ -128,25 +162,61 @@ družbe na določeni stopnji svojega razvoja in velja zgolj v okviru tistega
 zgodovinskega okolja, ki jo proizvaja in ki ga ta spet določa.


-zgleda, da v marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest.
+Videti je, da v Marxovi razrešitvi spet ni prostora za zavest. Res zavestni
+odsevi različnih stopenj ekonomskega razvoja ostajajo pomembna historična
+dejstva, dialektični materializem ne zanika, da ljudje sami izvršujejo svoja
+zgodovinska dejanja in da to delajo zavestno. Vendar je to, po M & E, napačna
+zavest ...

-napačna zavest
+Toda ne moremo se enostavno zadovoljiti s preprosto ugotovitvijo o "napačnosti"
+te zavesti, oziroma z zoperstavljanjem pravilnega in napačnega. Pač pa metoda
+zahteva *konkretno raziskavo* te napačne zavesti.

-> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot celote. Šele
+- Napačna zavest kot moment tiste zgodovinske totalnosti, ki ji pripada, kot
+stopnja tistega zgodovinskega procesa, v katerem deluje.
+
+Tudi meščanska zgodovinska veda "konkretno raziskuje". Njena napaka, pravi
+Lukács, da to konkretno poskuša najti v empiričnem historičnem individuu in v
+njegovi empirično dani, psihološki ali množičnopsihološki zavesti. Toda tu
+zgreši zajeti *družbo kot konkretno totalnost*, zgreši produkcijski red na neki
+določeni stopnji družbenega razvoja in z njim pogojeno členitev družbe v
+razrede. Tako nekaj abstraktnega -- odnos individua do individua -- zajame kot
+nekaj konkretnega. (spregleda pa da gre za konkretne odnose v teh konkretnih
+družbenih formacijah, npr. razmerje delavca do kapitalista, najemnika do
+zemljiškega lastnika itn.)
+
+Kaj je torej marksovsko *konkretno raziskovanje*?
+
+> Konkretno raziskovanje pomeni torej: odnos do družbe kot *celote*. Šele
 > v tem odnosu se namreč pojavi v vseh svojih bistvenih določilih vsakokratna
 > zavest ljudi o svojem obstoju. [@lukacs1985zgodovina, 66]

-razredna zavest
-
-
+Ta zavest se po eni strani pojavlja kot nekaj, kar je *subjektivno* upravičeno,
+razumljeno in mogoče razumeti iz družbenozgodovinskega položaja. Torej kot
+"pravilna zavest". Po drugi strani kot nekaj, kar *objektivno* zaobide bistvo
+družbenega razvoja, ki ga ne zadeva in ne izraža ustrezno. Torej kot "napačna
+zavest".

 > Razredna zavest je torej -- abstraktno formalno gledano -- hkrati razredno
 > določeno *nezavedanje* lastnega družbenozgodovinskega ekonomskega položaja.
 > [@lukacs1985zgodovina, 67]

-### 2.
+## 2.

-...
+
+## 3.
+
+## 4.
+
+## 5.
+
+- Zanima nas v navezavi na formiranje ideologije
+- Glavni stališči sta od proletariata in kapitalistov (kapitala). Ostale
+  družbene skupine imajo nestalna, zastarela, minljiva stališča.
+- proletariat je strukturno mesto. Intelektualci lahko zavzamejo proletarsko
+  stališče (je to razredna kritika?)
+
+<!--

 ## Za kaj gre pri problemu reifikacije?

@ -159,6 +229,8 @@ paradigmo racionalnosti ki prežema vse aspekte družbenega življenja.

 Zgodnji Lukacs se ukvarja z revolucijo, pozni z delom.

+-->
+

 ---
 lang: sl